Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (39.905-39.929)


  1.      odnožênje  -a s (é) glagolnik od odnožiti: delati poskoke na eni nogi z odnoženjem druge; odnoženje in prinoženje ♪
  2.      odobrávanje  -a s (ȃ) glagolnik od odobravati: želel si je odobravanja sodelavcev; knjigi sta bili sprejeti z odobravanjem / članek je naletel na splošno odobravanje / odobravanje kreditov ♪
  3.      odobrênje  -a s (é) kar izraža soglasje z željo, prošnjo, da se kaj dobi, doseže: dobiti odobrenje direkcije // glagolnik od odobriti: čakati na odobrenje kredita / poslati knjigo v odobrenje; z odobrenjem vlade ♪
  4.      odobrítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od odobriti: odobritev dopusta / odobritev kredita / predložiti kaj v odobritev; z odobritvijo vlade ♦ jur. kazenski pregon po odobritvi // kar izraža soglasje z željo, prošnjo, da se kaj dobi, doseže: dobiti odobritev ♪
  5.      odobrítven  -a -o (ȋ) pridevnik od odobritev: odobritvena listina ♪
  6.      odójek  -jka m (ọ̑) prašiček, ki še sesa: kupiti odojka; peči odojka / odojek na ražnju ♪
  7.      odolín  -a m (ȋ) bot. rastlina z elipsastimi, suličastimi listi in temno rdečimi, rožnatimi, belimi cveti, Misopates: njivski, veliki odolin ♪
  8.      odòr  -ôra m, mest. ed. odôru in odóru (ȍ ó) nar. zadnja brazda na zgornjem delu njive na pobočju, strmini: nositi zemljo v koših na odor // prostor, s katerega se je zemlja z oranjem odstranila: na zgornjem delu njiv so nastajali kamniti odori ♪
  9.      odpàd  -áda m (ȁ á) 1. glagolnik od odpasti: prezgodnji odpad listja / odpad od narodnosti, vere / odpad omenjenih vzrokov 2. prostor, namenjen za zbiranje nerabnih, dotrajanih predmetov, stvari: odpeljati stare gume na odpad; nabrati različne predmete na odpadu ∙ ekspr. ta avtomobil je za (na) odpad je dotrajan, neuporaben ♪
  10.      odpádek  -dka m (ȃ) 1. nav. mn. kar se v gospodinjstvu, vsakdanjem življenju izloči, zavrže kot neuporabno: odmetavati, pospravljati odpadke; spreminjati organske odpadke v kompost / koš za odpadke 2. kar se pri predelavi, obdelavi česa odstrani, izloči kot neuporabno za prvotni namen: izkoriščati odpadke; odpadki pri predelavi sadja / klavni, žagarski odpadki / lupiti krompir tako, da gre malo v odpadek ♦ teh. radioaktivni odpadki radioaktivni izotopi, ki se izločijo iz izrabljenega jedrskega goriva // ed. slabi, nekvalitetni izdelki: zmanjšati odpadek 3. nav. mn., redko iztrebek: kuriti s posušenimi odpadki; ptičji odpadki ♪
  11.      odpáden  -dna -o prid. (ā) 1. ki se zaradi izrabljenosti ali neuporabnosti za prvotni namen odstrani, izloči: odpadni les, papir; odpadni gradbeni material; odpadni produkti pri proizvodnji; kupovati odpadne surovine; ogrevanje z odpadno vodo termoelektrarn / odpadna voda voda iz gospodinjstev, industrijske dejavnosti, pomešana z odpadnimi snovmi ♦ strojn. odpadna para para, ki se po uporabi v stroju, napravi še izkoristi; odpadno olje olje, ki je za prvotni namen že izrabljeno 2. nanašajoč se na odpad: odpadni čas za listje / odpadni fanatizem odpadniški ♪
  12.      odpádnik  -a m (ȃ) kdor preneha biti privrženec, član kake verske, nazorske, socialne skupnosti: postati odpadnik; družiti se z odpadniki in izdajalci / narodni, verski odpadnik ♪
  13.      odpádniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na odpadnike: odpadniško dejanje / odpadniške skupine / odpadniški fanatizem ♪
  14.      odpádništvo  -a s (ȃ) odpadniško dejanje: obsojati odpadništvo; narodno odpadništvo; odpadništvo od vere ♪
  15.      odpénjanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od odpenjati: odpenjanje in zapenjanje gumbov / pripenjanje in odpenjanje vagonov ♪
  16.      odpéstnik  -a m (ẹ̑) nar. kamen ob cesti, ki označuje njen rob; obcestni kamen: kolo je zadelo ob odpestnik ♪
  17.      odpèv  in odpév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑) besedilo, pesem, ki se poje, ko kdo preneha peti svoje besedilo, pesem: zapeti odpev / petju solista je sledil odpev zbora ♦ muz. besedilo z melodijo, ki se v pesmi redno ponavlja zlasti na koncu verza ali kitice; refren ♪
  18.      odpiráč  -a m (á) priprava za odpiranje, zlasti konzerv, steklenic: zabosti odpirač v konzervo; zapirač je kombiniran z odpiračem / zamašek je izvlekel z odpiračem odčepnikom // priprava za odpiranje česa sploh: odpirati zaboje z odpiračem ♪
  19.      odpirálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj odpira: vrata so se zataknila in tudi drugi odpiralec jih ni znal odpreti / električni odpiralec vrat je zabrnel ♪
  20.      odpíranje  -a s (ȋ) glagolnik od odpirati: odpiranje oken; moti ga neprestano odpiranje in zapiranje vrat / priprava za odpiranje steklenic / odpiranje tujih pisem / opazovati odpiranje cveta / avtomatsko odpiranje padala / odpiranje novih šol, vrtcev / odpiranje delovnih mest / slovesno odpiranje razstave / potreba po gospodarskem odpiranju države ♪
  21.      odpís  -a m (ȋ) 1. glagolnik od odpisati: odpis davka, posojila / letala, namenjena za odpis / odpis parcele 2. redko pismeni odgovor: na pismo je takoj dobil odpis ♪
  22.      odplačevánje  -a s (ȃ) glagolnik od odplačevati: odplačevanje posojila; z odplačevanjem odškodnine so v zaostanku / posoditi na obročno odplačevanje ♪
  23.      odplačílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na odplačilo: določiti odplačilne pogoje / odplačilni roki; odplačilna pogodba ♪
  24.      odplačílo  -a s (í) 1. glagolnik od odplačati: odplačilo davkov, posojila / ponujal mu je zemljo na odplačilo odplačevanje 2. kar se odplača: odplačila in drugi izdatki / mesečna, obročna odplačila ♪
  25.      odplačljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da odplačati: v letnih obrokih odplačljivi dolgovi ♪

   39.780 39.805 39.830 39.855 39.880 39.905 39.930 39.955 39.980 40.005  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA