Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (39.155-39.179)


  1.      nudízem  -zma m (ȋ) gibanje, ki se zavzema za nagoto, zlasti pri kopanju, športu: pristaš nudizma; možnosti za razvoj nudizma ♪
  2.      núj  in nùj -te medm. (ȗ; ȕ) star. izraža ukaz, spodbudo; daj: nuj, umij se; nujta, zapojta že / zastar. nujte ga vprašati vprašajte ga ♪
  3.      núja  -e ž (ū) raba peša 1. sila, potreba: nuja nas sili, da to storimo; če je taka nuja, pa pohitimo / pisati, ustvarjati iz notranje nuje / nastala je nuja za delavce / brez nuje ne hodite ven po nepotrebnem 2. nujnost: tak ukrep je nuja / hrana je nuja našega obstoja / vsaka stvar ima svojo vzročno nujo ● knjiž., redko prostor se da z malo nuje preurediti z malo truda, prizadevanja ♪
  4.      nújen  -jna -o prid., nújnejši (ū) 1. ki se brez nezaželenih, neprijetnih posledic ne da, ne sme opustiti, odložiti: ima nujne opravke; zaradi narasle vode je evakuacija nujna; doma je zaradi nujnega dela / obravnavati najprej nujne prošnje / ponoči je imel zdravnik nekaj nujnih obiskov; rešilni avtomobil uporablja na nujni vožnji sireno / ambulanta sprejema samo nujne primere 2. ki se mu glede na objektivne okoliščine, zakonitosti ne da izogniti: v takih razmerah je poraz nujen; taki ukrepi so bili nujni; nujna posledica napačnega ravnanja / nima denarja niti za najnujnejše potrebe / logično, objektivno nujen; to je mogoče, ni pa nujno / nujna zahteva 3. brez katerega določenega dela, dejavnosti ni mogoče zadovoljivo opravljati: kupiti nujne pripomočke, stroje / pri tem delu je natančnost nujna; za to delo je nujna čelada, maska / omejiti se na nujne podatke bistvene // brez katerega kaj ne more biti, obstajati: življenjsko nujne snovi / to je minimalna, nujna zaloga ◊ filoz. nujna lastnost lastnost, brez katere kaj ne more biti, obstajati; jur. nujni dedič dedič, ki ima neodvzemljivo pravico do dela zapuščine; nujni delež delež, ki ga zakoniti dedič mora dobiti; ptt nujni telefonski pogovor telefonski pogovor, za katerega vzpostavi pošta zvezo hitreje kot navadno; nujno pismo pismo, ki se dostavi takoj, ko prispe v naslovni kraj; ekspresno pismo nújno prisl.: nujno hoče govoriti z vami; nujno potrebuje sobo / v povedni rabi: nujno je, da odidemo; če se rodiš, je nujno, da umreš ♦ ptt nujno označba na pošiljki pošiljko je treba dostaviti takoj, ko prispe v naslovni kraj; sam.: vse nujno smo opravili že včeraj; rešili so si samo najnujnejše ♪
  5.      nújnost  -i ž (ū) dejstvo, da je kaj nujno: a) združitev podjetij je nujnost; ekonomska, politična nujnost / dokazovati nujnost hitrejšega razvoja, večjega sodelovanja / izgovarjati se na nujnost svojega dela b) smrt je biološka nujnost; nujnost in slučajnost / objektivna nujnost / ustvarjati iz notranje nujnosti c) semaforji in podhodi so ob tako velikem prometu že postali nujnost / denar je porabil za vsakdanje nujnosti potrebe ◊ filoz. logična nujnost dejstvo, da posledica določenega sklepanja ne more biti drugačna, kot je ♪
  6.      nukleáren  -rna -o prid. (ȃ) jedrski: nuklearna energija / delati v nuklearnem inštitutu / nuklearna fizika / nuklearna elektrarna / nuklearno orožje / nuklearno oboroževanje ♪
  7.      nukleárka  -e ž (ȃ) žarg., elektr. jedrska elektrarna: graditi nuklearko ♪
  8.      núla  -e ž (ȗ) pog. 1. ničla: eno nulo si premalo napisal / bilo je petindvajset (stopinj) pod nulo / glede športa je prava nula 2. nič: sedem minus sedem je nula / neskl.: zavrti telefon nula osem; tekma se je končala tri nula ∙ pog., šalj. ena nula zate za zdaj si ti v prednosti, si me premagal ♪
  9.      númera  in númara -e ž (ú) star. številka: te numere ne držijo / hišna numera / elipt. bolnik, rudar z numere tri ● na starost je hodil po numerah nekdaj ker je bil zelo reven, osamel, so določene hiše, družine v vasi morale druga za drugo skrbeti zanj, mu dajati hrano; star. to je pa druga numera stvar je drugačna, kakor je kazalo ♪
  10.      numerácija  -e ž (á) knjiž. označitev česa s številko, navadno z zaporedno; oštevilčenje: končati numeracijo; zmotiti se pri numeraciji / nova hišna numeracija // številka, ki označuje kaj: zbrisati numeracijo ◊ mat. numeracija sistem številk in njihovega zapisovanja; arabska, rimska numeracija; tekst. metrična numeracija metrična številka ♪
  11.      numerátor  -ja m (ȃ) teh. priprava za označevanje tiskovin, vozovnic z zaporednimi ali določenimi številkami ♪
  12.      numêričen  -čna -o prid. (é) knjiž. nanašajoč se na številke ali števila; številčen, številski: numerični podatki; numerična preglednica / določiti numerično vrednost / biti v numerični premoči / črkovni in numerični znaki ◊ elektr. numerične operacije računalniške operacije seštevanja, odštevanja, deljenja in množenja; fiz. numerična apertura število, ki pove, kolikšno območje se zajame z optično napravo; geom. numerična ekscentričnost elipse, hiperbole količnik oddaljenosti gorišča od središča in polovice dolžine velike osi; mat. numerična analiza analiza z numeričnimi metodami; disciplina matematike, ki se ukvarja z numeričnimi metodami; numerična metoda metoda računanja s posebnimi števili; psih. numerični faktor sposobnost za računske operacije, zlasti osnovne numêrično prisl.: numerično urejeni podatki ♪
  13.      numeríranje  -a s (ȋ) glagolnik od numerirati: numeriranje drevja, hiš ♪
  14.      númerus  -a m (ȗ) mat. število, ki ga dobimo pri antilogaritmiranju ali ki ga logaritmiramo: poiskati logaritmu numerus ♪
  15.      númerus cláusus  númerusa cláususa [klau̯zus] m (ȗ-ȃ) šol. številčna omejitev sprejema novih slušateljev, omejeni vpis: odpraviti, uvesti numerus clausus; numerus clausus na medicinski fakulteti ♪
  16.      núna  -e ž (ú) 1. pog. članica samostanskega, verskega reda; redovnica: postala je nuna; menihi in nune; živi kot nuna osamljeno, zdržno / šolala se je pri nunah v nunski šoli; maša pri nunah v nunski cerkvi ∙ pog. iti k nunam postati redovnica 2. nar. primorsko, navadno kot nagovor starejša znana ženska; teta: hvala, nuna // zastopnica otroka pri krstu ali priča pri birmi; botra: krstna nuna ♪
  17.      núnca  -e ž (ȗ) nar. primorsko, navadno kot nagovor starejša znana ženska; teta: kje ste bili, nunca // zastopnica otroka pri krstu ali priča pri birmi; botra: biti za nunco ♪
  18.      núncij  -a m (ú) rel. stalni papežev odposlanec za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki imajo diplomatske zveze z apostolskim sedežem: biti imenovan za nuncija / apostolski, papeški nuncij ♪
  19.      núnka  -e ž (ȗ) knjiž. pomladanski žafran: obronek gozda je bil poln vijoličastih nunk ♦ bot. rastlina, ki požene spomladi iz gomolja bele cvete, Crocus albiflorus ♪
  20.      núnski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na nune: nunsko oblačilo, pokrivalo / nunska cerkev / hoditi v nunsko šolo ♪
  21.      nürnberški  -a -o [nír-] prid. (ȋ) nanašajoč se na mesto Nürnberg: nürnberški meščani ∙ šalj. nürnberškega lijaka ni ni načina, ki bi omogočal pridobivanje znanja brez prizadevanja, truda ♦ zgod. nürnberški proces sodni proces mednarodnega vojaškega sodišča proti vodilnim vojnim zločincem hitlerjevske Nemčije leta 1945 in 1946 v Nürnbergu ♪
  22.      nutácija  -e ž (á) astr. periodično nihanje osi vrtenja Zemlje zaradi različne oddaljenosti Zemlje od Lune in Sonca ♪
  23.      nútrija  -e ž (ú) zool. južnoameriški vodni glodavec z dragocenim krznom, Myocastor coypus: gojiti nutrije; farma nutrij ♪
  24.      ó  m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, ó ója (ọ̄) šestnajsta črka slovenske abecede: vse oje bere široko; označiti z o; veliki in mali o // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: ozki o; široki o; različna kvaliteta oja ● ima noge na o po obliki podobne črki O ♪
  25.      o  predl., z mestnikom 1. za izražanje vsebine predmeta govornega, miselnega, pisnega obravnavanja a) pri glagolih: govoriti, poročati, pričati, razpravljati o kom ali čem; o tem dogodku je vztrajno molčal; pela je o ljubezni; si kaj slišal o bratu / dvomiti o uspehu; kaj misliš o včerajšnji predstavi; premišljati, sanjati, soditi o čem; o zadevi smo si na jasnem / pisati o nesreči; telegrafiral je domov o nenadni bolezni b) pri samostalnikih, zlasti glagolskih: še besedo o naši kulturi; govor o nujnih ukrepih; oddaja o naših pomorščakih; pomenek, posvet o čem / članek, pogodba, sporazum, zakon o čem; film o delovnih brigadah; knjiga o lepem vedenju; roman o življenju na kmetih / popačena slika o položaju slika položaja; vprašanje o odnosih med tozdi vprašanje odnosov c) elipt., kot naslov: o dvojezičnem šolstvu / kot napoved nadaljevanja o tem prihodnjič 2. za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja; ob a) z imeni (cerkvenih) praznikov: o binkoštih, božiču, pustu, veliki noči; o svetem Martinu; šalj. o svetem nikoli in Nikoli / star.: o dežju; o žetvi ob b) raba peša, pred besedo, ki se začenja z ustničnim soglasnikom: o mraku; o počitnicah; o pol treh; o pravem času; o priliki / star.: o belem dnevu; o hudi uri; o lepem vremenu ● zastar. vojaki so obupali o zmagi nad zmago; preg. o kresi se dan obesi po 24. juniju se začnejo dnevi krajšati ♪

   39.030 39.055 39.080 39.105 39.130 39.155 39.180 39.205 39.230 39.255  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA