Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (38.805-38.829)


  1.      nèzavidljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki ni zavidljiv: imeti precej nezavidljivo delo // težaven, mučen: znašel se je v resnično nezavidljivem položaju / njegovo zdravstveno stanje je nezavidljivo slabo ♪
  2.      nèzavzét  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni zavzet, ni osvojen: nezavzeta trdnjava / še nezavzeti vrhovi // ki mu manjka zavzetosti za kaj: ravnodušen, nezavzet bralec najbrž ne bo opazil teh odtenkov sloga ♪
  3.      nèzavzéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki se ne da zavzeti, osvojiti: nezavzetna postojanka, trdnjava; spoznali so, da je mesto nezavzetno / visoki, nezavzetni vrhovi ♪
  4.      nèzavzétost  -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost človeka, ki mu manjka zavzetosti: zaradi svoje nezavzetosti nas pisatelj ne prepriča; delovna nezavzetost ♪
  5.      nèzazidljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne more, ne sme zazidati: nezazidljive parcele; nezazidljivo zemljišče ♪
  6.      nèzaznamován  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni zaznamovan, ni označen: nezaznamovani predmeti / vzpenjali so se po strmi, nezaznamovani poti ♦ lingv. stilno nezaznamovana beseda beseda, ki vzbuja samo stvarne predstave, ne pa tudi čustvenih, časovnih ♪
  7.      nèzaželèn  tudi nèzaželjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) 1. ki ni zaželen, ni dobrodošel: prišlo je tudi nekaj nezaželenih gostov; rodila je nezaželenega otroka; čutil je, da je v družbi nezaželen / nezaželeni pojavi v književnosti; evfem. ima zelo nezaželene lastnosti slabe 2. knjiž. neprimeren, nepravi: podatki so prišli v nezaželene roke; pri kraji jih je opazilo nezaželeno oko // evfem. neprijeten: iz pogovora se je razvil nezaželen spor; bolezen mu je pustila nezaželene posledice ♪
  8.      nèzbránost  -i ž (ȅ-á) stanje nezbranega človeka: zaradi nezbranosti ni mogel sestaviti pisma / njegovi počasnosti se pridružujeta še pozabljivost in nezbranost ♪
  9.      nèzdrámen  -mna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž., ekspr. trden, globok: nezdramna omamljenost ∙ knjiž., ekspr. spati nezdramno spanje biti mrtev nèzdrámno prisl.: nezdramno spati ♪
  10.      nèzdràv  -zdráva -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-ā) 1. ki ni zdrav: zdravi in nezdravi otroci; videti je nezdrav / nezdrav les / nezdravo sadje // zdravju škodljiv: nezdrava voda; nezdravo podnebje / nezdravi kraji 2. ki izraža, kaže bolezen: nezdrava barva kože; nezdrava bledica, rdečica; pren. nezdrava ambicioznost; nezdrava konkurenca // nav. ekspr. slab, nezadovoljiv: v podjetju so vladali nezdravi odnosi nèzdrávo prisl.: v tistih krajih je nezdravo vroče; sam.: odpraviti gnilo in nezdravo v družbi ♪
  11.      nèzdravník  -a m (ȅ-í) kdor ni zdravnik: za predlog so se navduševali zlasti zdravstveni delavci nezdravniki / ekspr. ko sem bil bolan, so me nosili k raznim zdravnikom in nezdravnikom ♪
  12.      nèzdrobljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da zdrobiti, razbiti: zdelo se je, da je skala nezdrobljiva / posoda iz nezdrobljivega porcelana / ekspr. ljudstvo je bilo vkovano v nezdrobljive okove ♪
  13.      nèzdružljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da, ne more združiti: nezdružljivi poklici; nezdružljive funkcije / ekspr. tako vedenje je nezdružljivo z moralo / nezdružljiva nasprotja zelo velika ♪
  14.      nezgóda  -e ž (ọ̑) 1. dogodek, pri katerem je človek poškodovan: nezgoda se je pripetila zgodaj zjutraj; povzročiti nezgodo; nezgoda pri delu; vzroki nezgode; pomoč pri nezgodi; odškodnina za nezgodo / obratna, prometna nezgoda ♦ jur. dogodek, pri katerem je človek poškodovan ali mrtev 2. dogodek, ki človeka zelo prizadene, navadno materialno; nesreča: doletela ga je huda nezgoda, pogorela mu je hiša / ekspr. nezgode življenja so ga teple / elementarne, vremenske nezgode 3. ekspr. dogodek, ki povzroča človeku zadrego, neprijeten občutek: pripetila se mu je nezgoda, da mu je odletel gumb na hlačah; smejala se je njegovi nezgodi; rad je opisoval svojo nezgodo / komikove nezgode ● knjiž. pripovedovati svoje zgode in nezgode s potovanja vesele in neprijetne doživljaje ♪
  15.      nezgódnosten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nezgodo: raziskovati nezgodnostna področja / nezgodnostna statistika / nezgodnostno zavarovanje nezgodno zavarovanje ♪
  16.      nèzgodovínski  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni zgodovinski: nezgodovinsko gledanje na dogodke ♦ zgod. nezgodovinski narod narod, ki nima svoje državnosti ♪
  17.      nèzgrešljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki ne zgreši: bil je nezgrešljiv strelec / nezgrešljiva puška / ekspr.: vodi ga nezgrešljiv pesniški instinkt; nezgrešljiva presoja 2. ki se ne da zgrešiti, prezreti: ima nezgrešljiv obraz / ekspr. tako obnašanje je njegova nezgrešljiva posebnost velika / knjiž. začutil je nezgrešljiv smrad razpadajočega trupla značilen, tipičen nèzgrešljívo prisl.: vojaki so nezgrešljivo zadevali cilj ♪
  18.      nèzlomljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da zlomiti: nezlomljiva palica; osi iz te kovine so nezlomljive / ekspr.: nezlomljiv optimizem; vsi so občudovali njegovo nezlomljivo voljo / ekspr. to je trden, nezlomljiv značaj // ekspr. nepremagljiv: nezlomljiva vojska ♪
  19.      nèzlomljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nezlomljivega: nezlomljivost in elastičnost snovi / ekspr. nezlomljivost volje ♪
  20.      nèzlóžen 1 -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) precej strm: nezložen klanec; dolgo so hodili po nezložni poti ∙ zastar. nezložni primeri neskladni ♪
  21.      nèzmagljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nepremagljiv: hrabra, nezmagljiva vojska / premagati nezmagljive ovire / nezmagljiva želja jo je gnala domov ♪
  22.      nèzmánjšan  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni zmanjšan: nova izdaja je izšla v nezmanjšanem obsegu; kljub spolzki cesti je vozil z nezmanjšano hitrostjo // nav. ekspr. enako velik: kljub izgubam se je boj nadaljeval z nezmanjšano silo; delo je opravljal z nezmanjšano vnemo ♪
  23.      nèzméren  -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki mu manjka zmernosti: zelo nezmeren človek je; biti nezmeren v jedi in pijači / nezmerno uživanje alkohola / nezmerna kritika nèzmérno prisl.: nezmerno jesti ♪
  24.      nèzmogljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nezmogljivega: izkazala se je nezmogljivost sprejetega načrta / knjiž., redko družbena in politična nezmogljivost takratne inteligence nemoč, neuspešnost ♪
  25.      nèzmotljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se ne zmoti, ne moti: tega celo naš nezmotljivi učitelj ni pričakoval; nikar ne misli, da si nezmotljiv / nezmotljiv čut, spomin; nezmotljivo merilo zanesljivo / nezmotljiv strelec ki ne zgreši nèzmotljívo prisl.: nezmotljivo ugotavljati ♪

   38.680 38.705 38.730 38.755 38.780 38.805 38.830 38.855 38.880 38.905  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA