Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (38.405-38.429)
- nèrédnost -i ž (ȅ-ẹ́) značilnost nèrédnega: nerednost pouka / nerednosti v poslovanju ♪
- nerédnost -i ž (ẹ́) lastnost nerednega, površnega človeka: mati se je jezila na otroke zaradi njihove nerednosti ♪
- nèreligiózen -zna -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni religiozen: nereligiozen človek / obravnavati vprašanje v nereligioznem smislu ♪
- nèrentabílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni rentabilen: nerentabilna proizvodnja; nerentabilno poslovanje / ukiniti nerentabilne železniške proge; velike ladje so pogosto nerentabilne / izbral si je precej nerentabilen poklic nèrentabílno prisl.: nerentabilno investirati, poslovati ♪
- nèrentabílnost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nerentabilnega: odpravljati nerentabilnost proizvodnje / nerentabilnost hribovskih kmetij / nerentabilnost tega poklica ♪
- nerésec -sca m (ẹ̄) knjiž. divji merjasec: loviti neresca; tepla sta se kot dva razdražena neresca ♪
- nèrésen -sna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni resen: neresen človek / neresna zahteva nèrésno prisl.: neresno gledati na problem; službo jemlje precej neresno ♪
- nerésnež -a m (ẹ̑) ekspr. neresen človek: težko je delati s takimi neresneži ♪
- nèresníca -e ž (ȅ-í) kar je nasprotno, drugačno od resnice: prikrivati resnico in govoriti neresnico // evfem. laž: to je neresnica / govoriti o kom neresnice ♪
- nèresníčen -čna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni resničen: neresnična izjava, trditev / neresnični podatki; neresnično opisovanje razmer / resnični in neresnični predmeti nestvarni ♪
- nèresníčnost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neresničnega: neresničnost izjave / neresničnost podatkov / evfem. težko je poslušal sinove neresničnosti laži ♪
- nèresníčnosten -tna -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. izmišljen, neresničen: neresničnosten dogodek; neresničnostno okolje povesti ♪
- nèrešljív -a -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) ki se ne da rešiti: nerešljiva naloga, uganka / čakali so jih nerešljivi problemi; vprašanje je bilo videti nerešljivo / ekspr. znašli so se v nerešljivem položaju težkem, težavnem nèrešljívo prisl.: nerešljivo težka naloga ♪
- nèrešljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nerešljivega: problem so zaradi nerešljivosti odložili ♪
- nêrga in nérga -e ž (ȇ; ẹ̑) slabš. kdor (rad) nerga: pustite doma vse nerge in večne nezadovoljneže; on je prava nerga ♪
- nergánje -a s (ȃ) glagolnik od nergati: težko je poslušal njeno nerganje in sitnarjenje; zoprno nerganje ♪
- nèríman -a -o prid. (ȅ-ȋ) lit. ki ni riman: nerimani verzi; dvojica nerimanih in dvojica rimanih vrstic ♪
- nèrjavèč -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) poljud. odporen proti rjavenju, strok. nerjaven: nerjaveča pločevina, žica; nož iz nerjavečega jekla ♪
- nèrjáven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) teh. odporen proti rjavenju: nerjavna kovina, zlitina; nerjavno jeklo ♪
- neróda -e ž (ọ̑) ekspr. neroden, okoren človek: ne bo mogel priti na vrh, ta neroda / nič pametnega si ne izmisli, neroda je nespreten, neiznajdljiv človek / kot psovka zakaj pa ne pozdraviš, neroda nerodna ♪
- neróden -dna -o prid., neródnejši (ọ́ ọ̑) 1. ki pri gibanju, hoji, opravljanju zlasti fizičnega dela ne ravna tako, kot se pričakuje: nerodna je in vse pokvari, razbije; kako si neroden; fant ni za ta poklic, je preveč neroden; ne bodi tako neroden; pri telovadbi je zelo neroden; neroden je kot štor; tako je nerodna, da še gumba ne zna prav prišiti / neroden plesalec // ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: fant je še neroden; pri predstavljanju je bil preveč neroden; v ženski družbi je precej neroden / ekspr. pripovedovati nerodne šale neprimerne, neumestne 2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza a) dobro namenu: nerodni čevlji; nerodni stoli; nerodno ležišče b) estetskemu videzu: velik, neroden človek / spoznal ga je po nerodni hoji / z nerodnimi črkami je
napisal svoje ime 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki povzroča neprijetnosti, težave: to je res nerodna zadeva; nerodno dejanje, vprašanje / pot je strma in nerodna slaba / nenadoma se je znašel v zelo nerodnem položaju mučnem, zoprnem ● ekspr. takrat smo preživljali nerodne čase hude, težke; star. fant ni nerodne glave je bister, pameten; ekspr. potrpi z njim, je pač v nerodnih letih v puberteti neródno 1. prislov od neroden: nerodno hoditi; tako nerodno je padel, da si je prebil čelo 2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugoden občutek: bilo mu je zelo nerodno, ko so govorili o njem; ko ga je zagledala, ji je postalo malo nerodno ● star. te besede so ji šle nerodno iz ust nerada, težko je to povedala; star. prišli smo precej nerodno ob nepravem, neprimernem času; sam.: narediti, reči kaj
nerodnega; po nerodnem je razbil kozarec ♪
- neródnež -a m (ọ̑) ekspr. neroden, okoren človek: tisti nerodnež ji je kar naprej stopal na noge / pri delu si ne zna pomagati, nerodnež je nespreten, neiznajdljiv človek ♪
- neródnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost nerodnega človeka: zaradi svoje nerodnosti ni mogel dobiti dekleta / po nerodnosti je razbil kozarec / narediti, ekspr. zagrešiti nerodnosti ∙ zabresti v nerodnosti zabresti v težave ♪
- nèrôjen in nèrojèn -êna -o prid. (ȅ-ó ȅ-é; ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni bil rojen: nerojeni otroci; pren., knjiž. nerojeni načrti ♪
- nèrúski -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni ruski: neruski narodi / neruski jezik / ima žareče, črne, neruske oči / ekspr. nekatera ruska dela so po njegovem mnenju zelo neruska ne ustrezajo ruskemu duhu, ruski miselnosti ♪
38.280 38.305 38.330 38.355 38.380 38.405 38.430 38.455 38.480 38.505