Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (38.380-38.404)



  1.      nèrazpoložênje  -a s (-é) 1. stanje nerazpoloženega človeka: ni mogel skriti svojega nerazpoloženja; njegov glas je izražal nerazpoloženje / njegovo nerazpoloženje za pisanje traja že dalj časa 2. knjiž. nezadovoljstvo, nejevolja: s takimi govoricami se povzroča nerazpoloženje; ukrep je vzbudil splošno nerazpoloženje ● ekspr. nerazpoloženja do njega niso mogli skriti nenaklonjenosti
  2.      nèrazpoložênost  -i ž (-é) stanje nerazpoloženega človeka: njegova nerazpoloženost je slabo vplivala na vso družbo / zaradi nerazpoloženosti glavne igralke je bila predstava preložena ● ekspr. opazili so njegovo nerazpoloženost do nje nenaklonjenost
  3.      nèrazpoznáven  -vna -o prid. (-ā) knjiž. ki se ne da razpoznati, spoznati: strupene gobe so večkrat nerazpoznavne / v mraku so bili obrisi gor nerazpoznavni
  4.      nèrazrešljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da razrešiti, rešiti: nerazrešljiva uganka / nerazrešljiva zmešnjava / nerazrešljiv konflikt; težka, nerazrešljiva vprašanja nerešljiva nèrazrešljívo prisl.: nerazrešljivo zapletena vprašanja
  5.      nèrazrušljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da razrušiti, podreti: nerazrušljiv temelj, zid / ekspr. nerazrušljiva življenjska sila
  6.      nèrazsódnost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost nerazsodnega človeka: zaradi svoje nerazsodnosti jim je delal velike težave / v navalu nerazsodnosti ga je udaril ∙ ekspr. razburil se je do nerazsodnosti zelo
  7.      nèrazstavljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da razstaviti, razčleniti: nerazstavljiva priprava / nerazstavljivi deli stroja
  8.      nèraztegljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne razteguje, ne razteza: neraztegljive snovi / raztegljive in neraztegljive mize ki se ne dajo raztegniti
  9.      nèraztrgljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da raztrgati: to blago je neraztrgljivo / ekspr. veže ju neraztrgljiva vez
  10.      nèrazúm  -a m (-) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od razuma: razum in nerazum / evfem. zmota, porojena iz nerazuma neumnosti
  11.      nèrazúmen  -mna -o prid. (-ū) 1. ki nima razuma, pameti: razumna in nerazumna bitja // ki mu manjka razuma, pameti: ne bi si mislil, da so tako okorni in nerazumni / gledal ga je z velikimi, nerazumnimi očmi 2. nerazsoden, nespameten: mlad, še nerazumen mladenič / nerazumno dejanje, ravnanje / evfem. kdo bo poslušal to nerazumno govorjenje neumno 3. star. ki se mu ne da ugotoviti pomen; nerazumljiv: mrmra nerazumne besede / nagovoril ga je v njemu nerazumnem jeziku nèrazúmno prisl.: nerazumno gledati; ne ravnaj tako nerazumno
  12.      nèrazumevajóč  tudi nèrazumevajòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) ki mu manjka razumevanja za kaj: od tega sebičnega in nerazumevajočega človeka niso mogli pričakovati pomoči; do nje je bil hladen in nerazumevajoč / nerazumevajoče mnenje / opazil je njen osupli, nerazumevajoči pogled ki izraža začudenje, presenečenje
  13.      nèrazumévanje  -a s (-ẹ́) 1. kar je nasprotno, drugačno od razumevanja: nerazumevanje glasbe; nerazumevanje učne snovi / nerazumevanje jezika ga je na potovanju oviralo neznanje / doživljati nerazumevanje kolegov; kazati, pokazati nerazumevanje za kaj; nerazumevanje časa, mladine 2. publ. neodobravanje, nasprotovanje: predsednikova iniciativa je naletela na nerazumevanje / evfem. med vojno so ljudje umirali kot žrtve nerazumevanja med ljudmi sovraštva
  14.      nèrazumljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki se ne da razumeti, dojeti: nerazumljiv pojav; razlaga je bila učencem nerazumljiva // ki se mu ne da ugotoviti pomen: nerazumljivi znaki; prevod je na nekaterih mestih nerazumljiv; blebetal je nerazumljive besede / nerazumljivo govorjenje nerazločno / tujec ga je nagovoril v njemu nerazumljivem jeziku 2. ekspr. ki se ne da odobravati: njegova izjava je res nerazumljiva 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: delal je z nerazumljivo vnemo nèrazumljívo prisl.: govoriti, ravnati nerazumljivo / v povedni rabi nerazumljivo je, da se je tako odločil; sam.: zamrmral je nekaj nerazumljivega
  15.      nèrazumljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nerazumljivega: nerazumljivost učiteljeve razlage; razumljivost in nerazumljivost / nerazumljivost njegovega govorjenja je pri predavanju zelo motila nerazločnost
  16.      nèrazvézen  -zna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ekspr. ki se ne da razvezati, ločiti: nerazvezna vez
  17.      nèrazvezljív  -a -o prid. (- -í) ekspr. ki se ne da razvezati, ločiti: nerazvezljiva skupnost, vez nèrazvezljívo prisl.: biti nerazvezljivo povezan s kom
  18.      nèrazvít  -a -o prid. (-) ki ni razvit: zavoj je ostal nedotaknjen in nerazvit / publ. pomoč nerazvitim deželam; gospodarsko, industrijsko, kulturno nerazvite države / nerazvit poganjek / otrok je - in še duševno nerazvit ♦ ekon. nerazvito področje področje z nizkim narodnim dohodkom; fot. nerazviti film; med. nerazvit ki je v razvoju ostal na stopnji otroške dobe; sam.: prepad med razvitimi in nerazvitimi
  19.      nèrazvítost  -i ž (-) lastnost, značilnost nerazvitega: to so posledice gospodarske nerazvitosti teh držav / rešiti se iz nerazvitosti; stopnja nerazvitosti / duševna, telesna nerazvitost ♦ med. stanje človeka, ki je v razvoju ostal na stopnji otroške dobe
  20.      nèrazvozljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da razvozlati: nerazvozljiv vozel / nerazvozljiv klobčič // ekspr. nerešljiv, nerazrešljiv: težke, nerazvozljive uganke; nerazvozljivo vprašanje / nerazvozljive skrivnosti nerazložljive
  21.      nèrazvrščèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni razvrščen, ni razporejen: nerazvrščeni delavci / priučeni risarji in čistilci so navedeni v skupini nerazvrščenih poklicev
  22.      nèrealizíran  -a -o prid. (-) ki ni realiziran: nerealizirani načrti; zamisel je ostala nerealizirana
  23.      nèreálnost  -i ž (-) lastnost, značilnost nerealnega: realnost in nerealnost / predlog so zavrnili zaradi njegove nerealnosti / nerealnost zamisli
  24.      neréd  -a m (ẹ̑) 1. kar je nasprotno, drugačno od reda: v sobi je velik nered; ni mogla prenašati takega nereda / vse predale ima v neredu / v podjetju je po njegovem odhodu nastal velik nered zmeda 2. mn. množično izražanje nezadovoljstva: izbruhnili so novi neredi; preprečevati nerede; ekspr. krvavi neredi; žarišče neredov
  25.      nèrédek  -dka -o prid. (-ẹ́) nav. ekspr. pogost, pogosten: to je pri nas neredek pojav / neredke trgovine ob glavni ulici so delale vtis velikega mesta številne nèrédko prisl.: neredko se je vrnila šele zvečer

   38.255 38.280 38.305 38.330 38.355 38.380 38.405 38.430 38.455 38.480  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA