Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (38.301-38.325)


  1.      nèprilagojênec  -nca m (ȅ-é) psih. neprilagojen človek: pomagati neprilagojencem ♪
  2.      neprílika  -e ž (í) nav. mn., knjiž. neprijetnost, težava: delati, povzročiti neprilike; s sinom ima neprilike; pomagati si iz neprilik; priti v neprilike; bili so v denarnih neprilikah; to delo je združeno z več neprilikami // publ., v zvezi vremenske neprilike slabo, neugodno vreme: izlet so odpovedali zaradi vremenskih neprilik / biti odporen proti vremenskim neprilikam ● ekspr. to pesem je prepeval ob vsaki priliki in nepriliki če je bilo primerno ali ne ♪
  3.      nèpriljúbljen  -a -o prid. (ȅ-ú) ki ni priljubljen: biti, postati nepriljubljen; splošno nepriljubljen človek / ta predmet je med dijaki zelo nepriljubljen ♪
  4.      nèpriljúbljenost  -i ž (ȅ-ú) stanje nepriljubljenega človeka: zavedal se je svoje nepriljubljenosti / nepriljubljenost dimnikarskega poklica ♪
  5.      nèpriljúden  -dna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki mu manjka priljudnosti: nepriljuden človek; bila je zelo nepriljudna do njega, z njim / nepriljuden značaj / temna, nepriljudna kuhinja neprijetna, pusta ♪
  6.      nèpriljúdnost  -i ž (ȅ-ú) lastnost, značilnost nepriljudnega človeka: zaradi njegove nepriljudnosti ga sosedje niso marali ♪
  7.      nèpriméren  -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ni primeren: prišel je ob neprimernem času; to je neprimeren izraz; njegova pripomba je bila neprimerna / evfem. ima neprimerno stanovanje slabo / evfem. neprimerno govorjenje, vedenje nespodobno / kot opozorilo za otroke je film neprimeren // publ. ki ni v skladu z veljavnimi predpisi: s ceste je zdrsnil zaradi neprimerne hitrosti / zapleniti neprimerna živila 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: s tem so dokazali neprimerno požrtvovalnost nèprimérno prisl.: neprimerno govoriti, se vesti; lahko bi pridelali neprimerno več ♪
  8.      nèprimerljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da primerjati: podatki so bili med seboj neprimerljivi; vtis južnjaškega mesta je s severnjaškim neprimerljiv 2. ekspr. ki se glede na kvaliteto ne da z ničimer enačiti, primerjati: neprimerljiv domislek / v opisovanju značajev je avtor neprimerljiv 3. ekspr. zelo velik: neprimerljiva lepota / njena pomoč je bila neprimerljiva nèprimerljívo prisl.: neprimerljivo razlagati; neprimerljivo lep ♪
  9.      nèprimérnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neprimernega: govoriti o primernosti in neprimernosti take kritike; neprimernost pripomb, vedenja / tako stanje v obratu je povzročila neprimernost delavcev / naredil je marsikatero neprimernost ♪
  10.      nèpriobčljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da priobčiti, objaviti: nekateri odlomki so se zdeli uredniku nepriobčljivi ♪
  11.      nèpriprávljen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni pripravljen: nepripravljeni so morali prijeti za orožje / biti nepripravljen na življenje / na tak odgovor je bil nepripravljen ga ni pričakoval / dijak je danes nepripravljen; k izpitu je šel nepripravljen ♪
  12.      nèpriprávljenost  -i ž (ȅ-ȃ) stanje nepripravljenega človeka: naloge niso opravili zaradi svoje nepripravljenosti / nepripravljenost na življenje // pomanjkanje volje, hotenja za kaj: pokazati nepripravljenost za pomoč ♪
  13.      nèpriróden  -dna -o prid. (ȅ-ọ̑) raba peša nenaraven: kip v neprirodni velikosti / umreti neprirodne smrti nèpriródno prisl.: neprirodno se držati, govoriti ♪
  14.      nèprisében  -bna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki ni priseben: včasih je bila neprisebna / gledala je vanj z neprisebnimi očmi // knjiž. nezavesten: bolnik je še vedno nepriseben nèprisébno prisl.: neprisebno odgovarjati; neprisebno strmeti v koga ♪
  15.      nèprisíljen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni prisiljen, ni narejen: neprisiljen nasmeh; njun pogovor je bil sproščen, neprisiljen; neprisiljena drža, kretnja; prijetno, neprisiljeno vedenje nèprisíljeno prisl.: neprisiljeno pripovedovati, se vesti; bil je iskreno, neprisiljeno vesel ♪
  16.      nèprisíljenost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neprisiljenega: neprisiljenost njegovega vedenja je vsem ugajala; občudovali so neprisiljenost kretenj / te pesmi so znane po svoji neprisiljenosti / hlinil je živahnost in neprisiljenost ♪
  17.      nèprisôten  -tna -o prid. (ȅ-ó) nenavzoč: govoriti o neprisotnih kolegih ∙ neprisoten pogled duševno odsoten ♪
  18.      nèprísten  -tna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) ki ni pristen: nepristno vino / nepristni dokumenti, spisi; nepristen denar ponarejen / nepristna dobrota; njena žalost je nepristna; nepristno veselje nèprístno prisl.: nepristno doživljati ♪
  19.      nèprístnost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepristnega: nepristnost dokumentov / nepristnost čustvovanja; njegovo pripovedovanje je vzbujalo sum nepristnosti ♪
  20.      nèpristójnost 1 -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nepristojnega: dokazovati nepristojnost organov; nepristojnost tega sodišča ♪
  21.      nèpristójnost 2 -i ž (ȅ-ọ́) zastar. nedostojnost: biti opomnjen zaradi nepristojnosti ♪
  22.      nèpristópen  tudi nèpristôpen -pna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-ó ȅ-ō) 1. ki ni pristopen: nepristopen kraj; s te strani je ledenik nepristopen / knjiž. celo za najnedolžnejšo šalo je nepristopna nedovzetna 2. ki ne kaže prijaznosti, dobrohotnosti v občevanju z ljudmi; nedostopen: tog, nepristopen človek; vedeli so, da je nepristopen ♪
  23.      nèpristópnost  tudi nèpristôpnost -i ž (ȅ-ọ́; ȅ-ó) lastnost, značilnost nepristopnega: gora mu je s svojo nepristopnostjo vzbujala strah / težko je živeti z njim zaradi njegove nepristopnosti nedostopnosti ♪
  24.      nèpristránost  -i ž (ȅ-á) nepristranskost: nepristranost ocenjevalcev / nepristranost kritike ♪
  25.      nèpristránski  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni pristranski: nepristranski opazovalec; včasih je težko biti nepristranski / nepristranska kritika, sodba ♪

   38.176 38.201 38.226 38.251 38.276 38.301 38.326 38.351 38.376 38.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA