Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (3.826-3.850)
- internacionalístičen -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na internacionaliste ali internacionalizem: internacionalistične dolžnosti; internacionalistična pomoč, zavest 2. redko internacionalen, mednaroden: internacionalistični odnosi, stiki ♪
- internacionalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. razširiti med več držav: internacionalizirati oboroženo intervencijo, vojno 2. po mednarodnem dogovoru dati kaj v uporabo, upravljanje več državam: internacionalizirati mesto, pristanišče 3. publ. napraviti, da se kaj obravnava, rešuje v mednarodnih komisijah, organizacijah: internacionalizirati problem narodnostnih manjšin internacionalizíran -a -o: internacionalizirana reka; internacionalizirano ozemlje ♪
- internírati -am dov. in nedov. (ȋ) prisiliti koga k bivanju pod nadzorstvom na določenem mestu, navadno v taborišču: okupatorji so internirali velik del tamkajšnjega prebivalstva; internirati politične nasprotnike; internirali so ga v Italijo odpeljali v internacijo v Italijo interníran -a -o: tri leta je bil interniran v nemškem taborišču ♪
- internístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na interniste: internistični kongres / oddelek za internistično prvo pomoč ♪
- ínterogativen in interogatíven -vna -o prid. (ȋ; ȋ) lingv. vprašalen: interogativni zaimek ♪
- interpelírati -am dov. in nedov. (ȋ) jur. zahtevati v skupščini, da se obravnava določeno politično vprašanje iz dela vrhovnega izvršilnega organa: pogosto interpelirati / poslanec je interpeliral predsednika zaradi nesprejetega sklepa; pren. uslužbenci podjetja so interpelirali delavski svet o delitvi dohodka ♪
- interpolírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž. vstaviti besede ali stavke v prvotno besedilo: odstavek so v dramo interpolirali 2. mat. računati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu, če so znane njene vrednosti na koncih intervala: linearno interpolirati funkcijo interpolíran -a -o: interpoliran tekst ♪
- interpretatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na interpretacijo: interpretativna pomanjkljivost / interpretativna zmogljivost igralcev ♪
- interprétinja -e ž (ẹ̑) interpretka ♪
- interpretíranje -a s (ȋ) glagolnik od interpretirati: interpretiranje teksta / interpretiranje klasičnih dramskih del, skladb ♪
- interpretírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati, povzročati, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlagati, tolmačiti: interpretirati zakonske določbe; profesor interpretira pesnikove prispodobe; interpretirati literarno besedilo; logično, znanstveno interpretirati / publ. te probleme je napačno interpretiral gledal nanje, jih pojmoval 2. poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjem a) dramske like, igrati: interpretirati v Hlapcih Jermana; igralci so interpretirali vloge po režiserjevi zamisli b) glasbeno delo, izvajati: interpretirati dela domačih skladateljev; sonato je izvajalec dobro interpretiral ◊ gled., muz. aktivno interpretirati interpretirati z uveljavljanjem izvajalčevega ustvarjalnega odnosa do izvajanega dela interpretíran -a -o: izčrpno interpretirane znanstvene teze ♪
- intervencionístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na intervencioniste ali intervencionizem: intervencionistična politika, praksa / intervencionistične enote ♪
- intervenírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, ukreniti kaj takega, kar (odločilno) vpliva na potek česa, poseči (vmes): gorska reševalna služba je takoj intervenirala / v napadu je še pravočasno intervenirala težka artilerija prišla na pomoč, pomagala ♦ ekon. intervenirati na tržišču povečati ponudbo ali povpraševanje zaradi znižanja ali zvišanja tržne cene // v zvezi z za posredovati, prositi: večkrat je uspešno interveniral zanj 2. z dejanjem, ukrepom (odločilno) vplivati na notranje ali zunanje zadeve druge države, vmešati se: intervenirati z orožjem ♪
- intervjúvati -am nedov. in dov. (ȗ) 1. zastavljati vprašanja pri intervjuju: časnikarji so o tem vprašanju že večkrat intervjuvali poslance; prosil je, da bi ga smel intervjuvati 2. knjiž. zbirati podatke z ustnimi vprašanji in odgovori: v zvezi z razpisom so intervjuvali več kandidatov; intervjuvati učence zaradi usmerjanja v poklice intervjúvan -a -o: bil je že večkrat intervjuvan ♪
- íntima -e ž (ȋ) publ. 1. človekovo osebno, čustveno življenje, doživljanje: izpovedovati svojo intimo / v tej pesmi je intima še zakrita 2. prijetnost, domačnost: ta kolorit daje celoti skladno intimo ◊ anat. notranja plast stene krvne žile ♪
- intímen -mna -o prid., intímnejši (ȋ) 1. ki vsebuje, izraža odkritost, zaupanje, zaupen: intimni odnosi med ljudmi; imela sta intimen pogovor; družijo jih intimne vezi; potrebno bi bilo intimnejše sodelovanje / to so naši najintimnejši prijatelji največji, najboljši / darilo je preveč intimno 2. ki zadeva človekovo doživljanje, čustvovanje, notranji: rad se umika v svoj intimni svet; intimne sfere človekovega življenja / intimna bolečina globoka, skrita // ki izraža, izpoveduje tako doživljanje, čustvovanje: ta roman je pisateljevo najintimnejše delo / intimna lirika, umetnost 3. ki vzbuja občutek
ugodja zaradi skladnega okolja in majhnih razsežnosti; prijeten, domač: intimen kotiček, prostor; majhna, intimna ulica / svetla, intimna barva ki prijetno učinkuje // ki je, poteka v zaključenem, navadno rodbinskem krogu ljudi: intimna slovesnost, večerja 4. nav. ekspr. ki je v ljubezenskem, spolnem odnosu: njen intimni prijatelj; več let sta bila intimna / ima intimno razmerje z njim 5. ki se nanaša na določene dele človeškega telesa: intimna garderoba; intimno perilo spodnje perilo intímno prisl.: intimno govoriti s kom; intimno proslavljati kaj; slika učinkuje zelo intimno;
intimno povezani tovariši ♪
- intimístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na intimo: intimistični pesniki / intimistična lirika ♪
- intímnost -i ž (ȋ) 1. lastnost, značilnost intimnega, zaupnost: medsebojna človeška intimnost; intimnost pogovora / ta umetniška doba ni bila naklonjena lirični intimnosti / intimnost starinskih hiš in dvorišč 2. vedenje, ravnanje, ki izvira iz intimnega odnosa: od njega ni pričakoval kake intimnosti / nav. mn. pripovedovala mu je svoje intimnosti zaupne stvari o sebi / imel je intimnosti z njo spolne odnose ♪
- íntimus -a m (ȋ) knjiž. zaupen prijatelj, zaupnik: on je njegov intimus ♪
- intonírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. muz. dati ton, interval, akord pred začetkom izvajanja skladbe: dirigent je intoniral; pren., knjiž. avtor je začetek tragedije pravilno intoniral ∙ knjiž., redko intonirati klavir uglasiti; knjiž., redko zbor je intoniral ljudsko pesem začel peti 2. knjiž., redko poudariti, naglasiti: posamezna mesta v citatu je kritik intoniral s klicaji intoníran -a -o: intonirani akord; elegično intonirana pesem ♦ lingv. padajoče, rastoče intonirani samoglasniki ♪
- ìntranzitíven -vna -o prid. (ȉ-ȋ) lingv. neprehoden: intranzitivni glagoli ♪
- intrigírati -am nedov. (ȋ) nav. slabš. zvijačno, zahrbtno delati proti komu, spletkariti: kamor pride, začne intrigirati / zelo so intrigirali proti njemu ♪
- intronizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. podeliti, priznati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol; ustoličiti, umestiti: slovesno intronizirati ♪
- introspektíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na introspekcijo: introspektivna usmerjenost; introspektivno razčlenjevanje osebnosti / introspektiven človek / introspektivni roman ♦ psih. introspektivna psihologija introspektívno prisl.: introspektivno razčlenjevati ♪
- introvertíran -a -o prid. (ȋ) psih. usmerjen v svoj notranji svet: introvertirani in ekstravertirani tip človeka; introvertirana osebnost ♪
3.701 3.726 3.751 3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901 3.926