Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (38.226-38.250)


  1.      nèpregázen  -zna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki se ne da pregaziti: nepregazni zameti / ekspr. vozovi so obtičali v nepregaznem blatu ♪
  2.      nèpreglédan  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni pregledan: na mizi so ležali nepregledani časopisi / v ambulanti je bilo še precej nepregledanih bolnikov / tehnično nepregledano vozilo ♪
  3.      nèpregléden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ni pregleden: prikazati kaj v nepregledni obliki; nepregledna tabela / položaj je zelo nepregleden nejasen / v nepreglednem ovinku ga je zaneslo s ceste 2. nav. ekspr. ki obstaja v veliki meri: pred njim se je razprostiral nepregleden gozd; po cesti so se pomikale nepregledne kolone vojakov; nepregledna množica; poplave so povzročile nepregledno škodo ♪
  4.      nèpregôren  in nèpregóren -rna -o prid. (ȅ-ó; ȅ-ọ̄) teh. v ognju obstojen: nepregoren material / nepregorna opeka; nepregorna posoda posoda iz stekla ali gline, odporna proti visoki temperaturi ♪
  5.      nèprehóden  in nèprehôden -dna -o prid. (ȅ-ọ̄; ȅ-ó) ki se ne da prehoditi: v enem dnevu neprehodna razdalja // po katerem se ne da hoditi, voziti: ob deževju je ta pot neprehodna ♪
  6.      nèprehódnost  in nèprehôdnost -i ž (ȅ-ọ̄; ȅ-ó) lastnost, značilnost neprehodnega: zaradi neprehodnosti poti so se odločili za umik ♪
  7.      nèprehójen  -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni prehojen: pred njimi je še velik del neprehojene poti / neprehojen sneg ♪
  8.      nèprehúd  -a -o prid. (ȅ-ȗ ȅ-ú) ekspr. ki ni (zelo) hud, ni (zelo) močen: zaliti z neprehudim kisom ♪
  9.      nèprekínjen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki ni prekinjen: praznovali so dvajsetletnico njegovega neprekinjenega umetniškega delovanja; neprekinjeno delovno razmerje / neprekinjeni delovni čas ♦ avt. neprekinjena črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik ne sme zapeljati 2. publ. nenehen, neprestan: neprekinjen ropot mu je hromil živce; potrebna je neprekinjena budnost, pozornost nèprekínjeno prisl.: neprekinjeno delati več ur; razstava je odprta neprekinjeno od osmih zjutraj do šestih zvečer ♪
  10.      nèpreklícen  -cna -o prid. (ȅ-ȋ) ki se ne da preklicati, spremeniti: nepreklicen sklep; nepreklicna odločba; njegova odločitev je nepreklicna // knjiž., ekspr. nedvomen, gotov: to je nepreklicen konec; nepreklicna resnica nèpreklícno prisl.: nepreklicno se odločiti, veljati; to je nepreklicno zadnja uprizoritev ∙ publ. ostal je nepreklicno sam popolnoma, čisto ♪
  11.      nèpreklícnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nepreklicnega: zaradi nepreklicnosti njegovega sklepa se ni dalo nič storiti ♪
  12.      nèprekoračljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da, ne sme prekoračiti: neprekoračljiva razpoka / neprekoračljiva meja, pregrada / ekspr. neprekoračljiva vsota ki se ne sme preseči ♪
  13.      nèprekosljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se ne da prekositi, preseči: neprekosljiv umetnik; v monologih je neprekosljiv // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: dosegel je neprekosljiv uspeh; neprekosljiva umetnost / neprekosljiva mojstrovina nèprekosljívo prisl.: neprekosljivo spreten ♪
  14.      nèprekršljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne sme prekršiti: neprekršljiv sklep, zakon; neprekršljiva pravila ♪
  15.      nèprelomljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne sme prelomiti, prekršiti: neprelomljiva obljuba, prisega / neprelomljiv zakon neprekršljiv ♪
  16.      nèpremagljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki ga ni mogoče premagati: nepremagljiv junak; zdelo se je, da je sovražnik nepremagljiv; nepremagljivo moštvo / knjiž. na tem področju je nepremagljiv / imeti nepremagljiv odpor do česa; nepremagljivo sovraštvo 2. ki se ne da odpraviti, odstraniti: nepremagljive ovire / nepremagljiv problem nerešljiv // ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: obšla ga je nepremagljiva groza / z nepremagljivo silo ga je vleklo k njej nèpremagljívo prisl.: izložba ga je nepremagljivo vabila; nepremagljivo zoprn ♪
  17.      nèpremagljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepremagljivega: slovel je po svoji nepremagljivosti; nepremagljivost moštva ♪
  18.      nèpremakljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da premakniti: nepremakljiva skala // ki je na stalno določenem mestu; nepremičen: nepremakljiva oprema 2. ekspr. ki se ne da pregovoriti, prepričati: v svojih sklepih je nepremakljiv / nepremakljivo mnenje, stališče / nepremakljivo zaupanje trdno ● star. nepremakljivi zakoni nespremenljivi nèpremakljívo prisl.: nepremakljivo vztrajati ♪
  19.      nèpremakljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepremakljivega: nepremakljivost omare / ekspr.: občudovali so njegovo odločnost in nepremakljivost; nepremakljivost sklepa / knjiž. to je posledica njihove nepremakljivosti lenobnosti, nedejavnosti ♪
  20.      nèpremestljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da, ne sme premestiti: takrat so bili nekateri uslužbenci nepremestljivi ♪
  21.      nèpremíčen  -čna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki je na stalno določenem mestu: nepremični predmeti, stroji; premična in nepremična stanovanjska oprema // ki se ne giblje, ne premika: nepremični del vrat ♦ lingv. nepremični naglas 2. ki se ne more premikati, hoditi: prenašati nepremične bolnike, ranjence // negiben: biti, ležati nepremičen; stal je nepremičen kot kip / njegov nepremični pogled mu je vzbujal strah 3. knjiž. nespremenljiv: nepremična usoda nèpremíčno prisl.: nepremično gledati, ležati, stati; nepremično pritrjen ♪
  22.      nèpremičnína  -e ž (ȅ-ȋ) nav. mn. stvar, ki po svoji naravi ne more spremeniti mesta, položaja: trgovati z nepremičninami / davek na nepremičnine ♦ jur. izvršba na nepremičnine, nepremičninah ♪
  23.      nèpremíčnost  -i ž (ȅ-ȋ) 1. lastnost, značilnost nepremičnega: nepremičnost stvari / knjiž. nepremičnost usode nespremenljivost 2. knjiž., ekspr. nedejavnost: dreveneti v mrtvi nepremičnosti; toga nepremičnost ♪
  24.      nèpremíšljen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni premišljen: nepremišljen načrt, sklep; nepremišljene besede, obljube; nespametno, nepremišljeno govorjenje / nepremišljeno dejanje, ravnanje / nepremišljen človek / nepremišljena ljubezen nèpremíšljeno prisl.: ravnati nepremišljeno; sam.: bojim se, da bo naredil kaj nepremišljenega ♪
  25.      nèpremíšljenost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nepremišljenega človeka: vsega je kriva njegova nepremišljenost / početi nepremišljenosti ♪

   38.101 38.126 38.151 38.176 38.201 38.226 38.251 38.276 38.301 38.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA