Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (38.005-38.029)


  1.      nèodpodljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ekspr. ki se ne da odpoditi, odgnati: nemirne, neodpodljive misli ji niso dale spati ♪
  2.      nèodpóren  -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) 1. ki ni odporen: neodpornemu človeku je bolezen še bolj nevarna / neodporen material; ta sorta žita je proti mrazu zelo neodporna 2. med. katerega organizem slabo ali sploh ne prenaša določene snovi: bolnik je neodporen proti zdravilom, za zdravila ♪
  3.      nèodpórnost  -i ž (ȅ-ọ́) 1. lastnost, značilnost neodpornega človeka: otrokova neodpornost jih skrbi / neodpornost proti vlagi 2. med. stanje organizma, da slabo ali sploh ne prenaša določene snovi: neodpornost proti zdravilom, za zdravila ♪
  4.      nèodpovedljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) jur. ki se ne more, ne sme odpovedati: neodpovedljiva pogodba ♪
  5.      nèodpravljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da odpraviti: neodpravljive napake ♪
  6.      nèodpŕt  -a -o prid. (ȅ-ȓ) ki (še) ni odprt: na mizi je ležal kup neodprtih pisem / cveti so še neodprti ◊ gozd. neodprti gozd gozd, katerega izkoriščanje je zaradi pomanjkanja prometnih povezav nemogoče, neekonomično ♪
  7.      nèodpustljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da odpustiti: neodpustljiva žalitev; neodpustljivo ravnanje // ekspr. zelo velik, hud: neodpustljiva napaka, zamuda nèodpustljívo prisl.: igrali so neodpustljivo slabo ♪
  8.      nèodréšen  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) 1. rel. ki ni odrešen: neodrešeno človeštvo 2. vznes. ki pripada narodu, katerega večina živi v drugi državi: skrbeti za neodrešene brate / neodrešeni kraji ♪
  9.      nèodstavljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da, ne sme odstaviti, odpustiti: sodniki so bili neodstavljivi ♪
  10.      nèodstranljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da odstraniti: neodstranljive ovire / neodstranljiv smrad ♪
  11.      nèodsvojljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) jur. ki se ne sme odsvojiti: neodsvojljive dobrine; neodsvojljiva lastnina ♪
  12.      nèodtujljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) jur. ki se ne sme odtujiti: neodtujljiva pravica do samoupravljanja ♪
  13.      nèodvísen  -sna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) 1. ki ni odvisen: sin je že v službi in neodvisen od staršev / volilni organi so od drugih državnih organov neodvisni jim niso podrejeni // svoboden, samostojen: razmere so se spremenile, ko je dežela postala neodvisna / bil je neodvisna ustvarjalna osebnost 2. ki ne pripada nobeni skupini, stranki: neodvisen časopis, list ◊ mat. neodvisna spremenljivka količina, od katere je odvisna vrednost druge količine; polit. neodvisna levica nèodvísno prisl.: delovati neodvisno od človekove volje ♪
  14.      nèodvísnost  -i ž (ȅ-í) stanje, lastnost neodvisnega: neodvisnost od staršev ga je sčasoma odtujila domu / govorili so celo o neodvisnosti gledališča od literature / ekonomska, politična neodvisnost / boj za ozemeljsko neodvisnost ♪
  15.      nèodvrnljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da odvrniti, preprečiti: neodvrnljiva nesreča / neodvrnljiva smrt, usoda; sam.: njegove oči so izražale pričakovanje nečesa hudega, neodvrnljivega ♪
  16.      nèodvzemljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da, ne sme odvzeti: neodvzemljiva posest / neodvzemljive dolžnosti, pravice ♪
  17.      nèogíben  -bna -o prid. (ȅ-ȋ) raba narašča neizogiben, neizbežen: neogibna usoda; nesreča je bila neogibna / ekspr. družinski sprehodi so bili zanj neogibno zlo / ti ukrepi so bili neogibni ♪
  18.      nèogíbnost  -i ž (ȅ-ȋ) raba narašča neizogibnost, neizbežnost: zavedali so se neogibnosti vojne / poučiti delavce o neogibnosti delovne discipline / knjiž. umetnikovo ustvarjanje nastaja iz notranje neogibnosti nujnosti, potrebe ♪
  19.      nèogróžen  -a -o tudi nèogrožèn -êna -o prid. (ȅ-ọ̄; ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni ogrožen: ti kraji so bili med vojno neogroženi; zdravstveno neogroženi učenci ♪
  20.      néoimpresionízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) um. impresionizem, ki upošteva dognanja optike: nagibati se k neoimpresionizmu ♪
  21.      néokapitalízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) po drugi svetovni vojni kapitalizem, za katerega je značilna visoka produktivnost, poseganje države v gospodarstvo in enakomernejše porazdeljevanje družbenega bogastva: imperializem in neokapitalizem ♪
  22.      néokatolicízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) gibanje za prenovitev katolicizma zlasti v prvi polovici 20. stoletja: slovenski neokatolicizem ♪
  23.      néoklasicízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) um. umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki obnavlja motive in oblike stare grške in rimske umetnosti: stavba ima značilnosti neoklasicizma / neoklasicizem v francoski književnosti / neoklasicizem v glasbi po prvi svetovni vojni ♪
  24.      néokolonialíst  -a m (ẹ̑-ȋ) pripadnik neokolonializma: stranka neokolonialistov; kolonialisti in neokolonialisti // nav. mn., ekspr. neokolonialistična država: pritisk neokolonialistov na nerazvite države ♪
  25.      néokolonialízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) po drugi svetovni vojni politika gospodarsko razvitih držav, ki si prizadeva spraviti nerazvite države, zlasti nekdanje kolonije, v čim večjo odvisnost: boj proti neokolonializmu, kolonializmu in imperializmu ♪

   37.880 37.905 37.930 37.955 37.980 38.005 38.030 38.055 38.080 38.105  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA