Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (38.001-38.025) 
- nèodnehljívost -i ž (ȅ-í) knjiž. nepopustljivost: močno so občutili njegovo neodnehljivost / odlikuje ga velika neodnehljivost ♪
- nèodoljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) zastar. neubranljiv, neustavljiv, nezadržen: neodoljiva sila ga je gnala k njej / začutil je neodoljivo željo, da bi obiskal rojstni kraj; neodoljivo hrepenenje ♪
- nèodpísan -a -o prid. (ȅ-í) ekon., v zvezi neodpisana vrednost vrednost, ki se dobi, če se od nabavne vrednosti odšteje amortizirana vrednost ♪
- nèodplačljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da odplačati: neodplačljiv dolg ♪
- nèodpodljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ekspr. ki se ne da odpoditi, odgnati: nemirne, neodpodljive misli ji niso dale spati ♪
- nèodpóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) 1. ki ni odporen: neodpornemu človeku je bolezen še bolj nevarna / neodporen material; ta sorta žita je proti mrazu zelo neodporna 2. med. katerega organizem slabo ali sploh ne prenaša določene snovi: bolnik je neodporen proti zdravilom, za zdravila ♪
- nèodpórnost -i ž (ȅ-ọ́) 1. lastnost, značilnost neodpornega človeka: otrokova neodpornost jih skrbi / neodpornost proti vlagi 2. med. stanje organizma, da slabo ali sploh ne prenaša določene snovi: neodpornost proti zdravilom, za zdravila ♪
- nèodpovedljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) jur. ki se ne more, ne sme odpovedati: neodpovedljiva pogodba ♪
- nèodpravljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da odpraviti: neodpravljive napake ♪
- nèodpŕt -a -o prid. (ȅ-ȓ) ki (še) ni odprt: na mizi je ležal kup neodprtih pisem / cveti so še neodprti ◊ gozd. neodprti gozd gozd, katerega izkoriščanje je zaradi pomanjkanja prometnih povezav nemogoče, neekonomično ♪
- nèodpustljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da odpustiti: neodpustljiva žalitev; neodpustljivo ravnanje // ekspr. zelo velik, hud: neodpustljiva napaka, zamuda nèodpustljívo prisl.: igrali so neodpustljivo slabo ♪
- nèodréšen -a -o prid. (ȅ-ẹ́) 1. rel. ki ni odrešen: neodrešeno človeštvo 2. vznes. ki pripada narodu, katerega večina živi v drugi državi: skrbeti za neodrešene brate / neodrešeni kraji ♪
- nèodstavljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da, ne sme odstaviti, odpustiti: sodniki so bili neodstavljivi ♪
- nèodstranljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da odstraniti: neodstranljive ovire / neodstranljiv smrad ♪
- nèodsvojljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) jur. ki se ne sme odsvojiti: neodsvojljive dobrine; neodsvojljiva lastnina ♪
- nèodtujljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) jur. ki se ne sme odtujiti: neodtujljiva pravica do samoupravljanja ♪
- nèodvísen -sna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) 1. ki ni odvisen: sin je že v službi in neodvisen od staršev / volilni organi so od drugih državnih organov neodvisni jim niso podrejeni // svoboden, samostojen: razmere so se spremenile, ko je dežela postala neodvisna / bil je neodvisna ustvarjalna osebnost 2. ki ne pripada nobeni skupini, stranki: neodvisen časopis, list ◊ mat. neodvisna spremenljivka količina, od katere je odvisna vrednost druge količine; polit. neodvisna levica nèodvísno prisl.: delovati neodvisno od človekove volje ♪
- nèodvísnost -i ž (ȅ-í) stanje, lastnost neodvisnega: neodvisnost od staršev ga je sčasoma odtujila domu / govorili so celo o neodvisnosti gledališča od literature / ekonomska, politična neodvisnost / boj za ozemeljsko neodvisnost ♪
- nèodvrnljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da odvrniti, preprečiti: neodvrnljiva nesreča / neodvrnljiva smrt, usoda; sam.: njegove oči so izražale pričakovanje nečesa hudega, neodvrnljivega ♪
- nèodvzemljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da, ne sme odvzeti: neodvzemljiva posest / neodvzemljive dolžnosti, pravice ♪
- nèogíben -bna -o prid. (ȅ-ȋ) raba narašča neizogiben, neizbežen: neogibna usoda; nesreča je bila neogibna / ekspr. družinski sprehodi so bili zanj neogibno zlo / ti ukrepi so bili neogibni ♪
- nèogíbnost -i ž (ȅ-ȋ) raba narašča neizogibnost, neizbežnost: zavedali so se neogibnosti vojne / poučiti delavce o neogibnosti delovne discipline / knjiž. umetnikovo ustvarjanje nastaja iz notranje neogibnosti nujnosti, potrebe ♪
- nèogróžen -a -o tudi nèogrožèn -êna -o prid. (ȅ-ọ̄; ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni ogrožen: ti kraji so bili med vojno neogroženi; zdravstveno neogroženi učenci ♪
- néoimpresionízem -zma m (ẹ̑-ȋ) um. impresionizem, ki upošteva dognanja optike: nagibati se k neoimpresionizmu ♪
- néokapitalízem -zma m (ẹ̑-ȋ) po drugi svetovni vojni kapitalizem, za katerega je značilna visoka produktivnost, poseganje države v gospodarstvo in enakomernejše porazdeljevanje družbenega bogastva: imperializem in neokapitalizem ♪
37.876 37.901 37.926 37.951 37.976 38.001 38.026 38.051 38.076 38.101