Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (37.930-37.954)



  1.      nènapovédan  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni napovedan: nenapovedani obisk jih je presenetil; prišel je nenapovedan; nenapovedano zvišanje cen nènapovédano prisl.: nenapovedano obiskati koga
  2.      nènapróšen  -a -o prid. (-ọ́) ki ni naprošen, ni vprašan: nasveti nenaprošenega svetovalca; dekle je, nenaprošeno, marsikaj povedalo
  3.      nènaráven  -vna -o prid. (-á) ki ni naraven: okolica jezera je že spremenjena, nenaravna / kip v nenaravni velikosti / nenaravna drža telesa / umreti nenaravne smrti / dekletovo nenaravno vedenje in govorjenje / nenaravna veselost prisiljena nènarávno prisl.: nenaravno se vesti; bil je nenaravno bled
  4.      nènarávnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost nenaravnega: zaradi nenaravnosti okolja mu življenje tam ni ugajalo / nenaravnost vedenja; očitali so mu nenaravnost jezika in sloga
  5.      nènarejênost  -i ž (-é) knjiž. naravnost, preprostost: osebe v romanu privlačujejo zaradi svoje nenarejenosti / nenarejenost njegovega veselja je bila zelo prepričljiva resničnost, iskrenost
  6.      nènároden  -dna -o prid. (-á) ki ni naroden: zagovarjal je nenarodne koristi; nenarodno stališče, vedenje / nenarodna država
  7.      nènasíčenost  -i ž (-) knjiž., redko lačnost: v tistih hudih dneh je spoznal nenasičenost
  8.      nènasílen  -lna -o prid. (-) ki ni nasilen: nenasilen človek / ukrepi morajo biti premišljeni in nenasilni
  9.      nènasílje  -a s (-) publ. kar je nasprotno, drugačno od nasilja: zagovornik nenasilja; širiti ideje o nenasilju
  10.      nènasíten  -tna -o prid. (-) 1. ki ni nasiten: nenasitna jed 2. nav. ekspr. ki se ne da nasititi: ko so se otroci vrnili z izleta, so bili nenasitni / nenasiten želodec; pren., pesn. nenasitno žrelo grobov ∙ ekspr. vse mu gre v nenasitni golt zelo je lakomen, požrešen; ekspr. vse gre v njegovo nenasitno malho vse vzame on 3. ekspr. lakomen, pohlepen: grabežljivi, nenasitni trgovci / opazila je njegov nenasitni pogled 4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nenasitna radovednost; nenasitna strast do branja nènasítno prisl.: nenasitno radoveden človek
  11.      nènasitljív  -a -o prid. (- -í) 1. nav. ekspr. ki se ne da nasititi: nenasitljivi fantje / ima nenasitljiv želodec / zelenjava je sicer zdrava, a nenasitljiva nenasitna 2. ekspr. lakomen, pohlepen: nenasitljivi grabežljivci ● ekspr. nenasitljivo sovraštvo zelo veliko
  12.      nènasítnost  -i ž (-í) nav. ekspr. lastnost nenasitnega človeka: nenasitnost otrok / spolna nenasitnost / zaradi nenasitnosti vaških bogatašev je propadla marsikatera kmetija
  13.      nènatánčen  -čna -o prid. (-) ki ni natančen: pri delu je precej nenatančen / stari merilni instrumenti so nenatančni / nenatančna preiskava; nenatančno izražanje / nenatančni podatki nènatánčno prisl.: nenatančno določena dolžina
  14.      nènaváden  -dna -o prid. (-) 1. ki ni navaden: nenavaden dogodek, pojav, prizor; pripovedoval jim je o nenavadnih stvareh; otroku so dali nenavadno ime / prišel je ob nenavadnem času / znašel se je v čudnem, nenavadnem položaju // nav. ekspr. ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega: imela je zelo nenavadno obleko; nenavadno stanovanje / veliko, nenavadno dejanje / poseben, nenavaden človek 2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: znan je po svoji nenavadni dobroti; ima nenavadno moč; to je povedal z nenavadno resnostjo / njegove besede so naredile nanjo nenavaden vtis; globoko, nenavadno doživetje nènavádno prisl.: nenavadno se vesti; nenavadno lep, sposoben, velik; sam.: to ni nič nenavadnega
  15.      nènavádnost  -i ž (-) lastnost, značilnost nenavadnega: stilna nenavadnost; nenavadnost pojava; nenavadnost njegovega uspeha / pojavile so se neke nenavadnosti / knjiž. želja po nenavadnostih in pustolovščinah
  16.      nènavézanost  -i ž (-ẹ́) lastnost, stanje nenavezanega človeka: nenavezanost sina nanj ga je žalostila / publ. gospodarska nenavezanost neodvisnost, samostojnost
  17.      nènavzóčnost  -i ž (-ọ́) dejstvo, da kdo ni navzoč: sklep so sprejeli kljub nenavzočnosti nekaterih članov / knjiž. govorila je z nekakšno nenavzočnostjo
  18.      nènegován  -a -o prid. (-á) ki ni negovan: nenegovani otroci / ima nenegovane lase / za hišo se je razprostiral nenegovan gozd
  19.      nènehajóč  tudi nènehajòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) knjiž. nenehen, neprestan: nenehajoč boj proti boleznim; živel je v nenehajočem strahu pred smrtjo
  20.      nenéhaven  -vna -o prid. (ẹ̑) star. nenehen, neprestan: nenehaven boj za pravice; živeti v nenehavnem strahu
  21.      nenéhen  -hna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je, obstaja brez prenehanja: nenehen boj za pravico; živela je v nenehnem strahu; delajo v nenehnem trušču; nenehna bolečina; biti v nenehni napetosti, pripravljenosti 2. ekspr. pogost, pogosten: nenehni napadi kašlja; nezadovoljstvo delavcev je povzročalo nenehne stavke nenéhno prisl.: nenehno se jezi nad njim; kupna moč nenehno narašča; nenehno preteča nevarnost
  22.      nènéžen  -žna -o prid. (-ẹ̄) ki mu manjka nežnosti: že od rane mladosti je morala živeti ob nenežnem moškem / ekspr. njena nenežna veselost mu ni ugajala nènéžno prisl.: s svojimi živalmi je ravnal zelo nenežno
  23.      nènormálen  -lna -o prid. (-) ki ni normalen: nenormalni odnosi, pojavi / ima nenormalen krvni obtok; nenormalna rast / znašel se je v nenormalnem položaju nenavadnem // duševno nerazvit, neuravnovešen: pisatelj je izbral za svoje junake nenormalne ljudi / znaki bolne, nenormalne duševnosti nènormálno prisl.: razvoj poteka zelo nenormalno; nenormalno velik človek
  24.      nènormálnost  -i ž (-) lastnost, značilnost nenormalnega: nenormalnost odnosov, pojavov; nenormalnost rasti / znaki nenormalnosti / v njegovem ravnanju so odkrili več nenormalnosti
  25.      nènráven  -vna -o prid. (-ā) knjiž. nemoralen: nenraven človek / nenravno dejanje, ravnanje nènrávno prisl.: nenravno živeti

   37.805 37.830 37.855 37.880 37.905 37.930 37.955 37.980 38.005 38.030  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA