Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (37.376-37.400)


  1.      natánek  -nka -o prid. (ȃ) knjiž. natančen: v vseh stvareh je zelo natanek / spomniti se natankega datuma; prim. natanko ♪
  2.      natánko  prisl. (ȃ) 1. poudarja, da se trditev v največji mogoči meri sklada z resničnostjo; natančno: natanko to sem povedal; natanko tako se je zgodilo; stal bo natanko sredi sobe / slavnost poteka natanko po načrtu 2. ekspr. izraža, da je upoštevano, zajeto vse, tudi podrobnosti: natanko poučen o stanju; natanko razložiti / do sekunde natanko preračunan mrk; stvar si oglej malo bolj natanko / ne razumem vas natanko čisto, popolnoma ● pog. tu nismo tako natanko nismo tako strogi; ne pričakujemo tako velike obzirnosti, pozornosti; ekspr. stvari ni treba jemati tako natanko čisto tako, kot je rečeno ali zapisano; prim. natanek ♪
  3.      natečáj  -a m (ȃ) javna objava, s katero se iščejo kandidati za prevzem določenega dela ali za službo: delo so oddali brez natečaja; natečaj za izvirna dramska dela; natečaj za sprejem študentov v prvi letnik / razpisati natečaj za delovno mesto; udeležiti se natečaja; sodelovati v natečaju / javni natečaj ♪
  4.      natêči  -têčem dov., natêci natecíte; natékel natêkla (é) nekoliko oteči: gleženj, prst mu je natekel natêči se priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: voda se je natekla v posodo; čez noč (se) je nateklo za dve vedri vode / ko so zajezili reko, se je nateklo globoko jezero / jarek se je natekel do vrha napolnil / ekspr.: v sklad se je nateklo premalo denarja; iz okoliških vasi se je nateklo mnogo ljudi ♪
  5.      natèg  -éga m (ȅ ẹ́) 1. nategnitev, nategovanje: žica se je pretrgala zaradi natega; nateg kože, vrvi 2. fiz., teh. istočasno delovanje dveh enako velikih, narazen usmerjenih sil, ležečih na isti premici: povečati nateg / obremenitev na nateg; prožnost v nategu ♪
  6.      natéga  -e ž (ẹ̑) teh. priprava v obliki cevi za izvlečenje, pretakanje tekočine: odstraniti vodo z natego; steklena natega / izvleči polno natego vina / princip natege ♪
  7.      nategnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od nategniti: nategnitev zlomljenega uda ♪
  8.      nategovánje  -a s (ȃ) glagolnik od nategovati: nategovanje elastike / nategovanje delovne dobe / nategovanje harmonike ♪
  9.      natezálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) nav. mn., obrt., navadno v zvezi klešče natezalke klešče za dajanje zgornjega dela čevlja na kopito: naročiti klešče natezalke ♪
  10.      natezálnik  -a m (ȃ) priprava za nategovanje, napenjanje, zlasti žice: napeti žico z natezalnikom / žični natezalnik ♪
  11.      natézanje  -a s (ẹ̄) nategovanje: natezanje žice / natezanje in stiskanje / natezanje živcev / mišice so bile zaradi včerajšnjega natezanja vse razbolele ♪
  12.      natolcevánje  -a s (ȃ) glagolnik od natolcevati: to je le nesramno natolcevanje; ovreči lažne govorice in natolcevanja ♪
  13.      natólči  -tólčem [ou̯] dov., natólci natólcite in natolcíte; natólkel natólkla (ọ́) 1. s tolčenjem, udarjanjem priti do določene količine česa: natolkli so orehe za potico / natolkel je pet jajc v ponev ubil 2. ekspr. natepsti, pretepsti: sosedov fant ga je spet natolkel / domači klub je natolkel gostujoče moštvo premagal 3. redko nabiti, natlačiti: na podlago so natolkli plast gline ♪
  14.      natóra  -e ž (ọ̑) zastar. narava: opazovati natoro ♪
  15.      natovárjanje  -a s (á) glagolnik od natovarjati: pomagati pri natovarjanju; natovarjanje premoga / dvigalo za natovarjanje ♪
  16.      natŕganost  -i ž (ȓ) lastnost, značilnost natrganega: natrganost obleke / ekspr. hrapavost in natrganost verza kot izraz razklanosti sveta ♪
  17.      natríléten  -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) agr., v zvezi natriletno kolobarjenje kolobarjenje, pri katerem se zvrstijo določene kmetijske rastline v treh letih ♪
  18.      nátron  -a m (ȃ) nestrok. natrijeva, zlasti alkalna spojina: uporaba natrona / jedki natron natrijev hidroksid; neskl. pril.: papir. natron papir alkalijski papir ♪
  19.      natúra  -e ž (ȗ) 1. knjiž., navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava: zelo različne nature sta; ekspr. pokazal je svojo pravo naturo / biti borbene, občutljive nature / po naturi je razdražljiv; to je v njegovi naturi 2. knjiž., navadno s prilastkom skupek zlasti telesnih lastnosti, značilnosti človeka: zaradi svoje močne nature je lahko vzdržal napor / biti šibke, trdne, zdrave nature 3. star. od človeka neodvisni predmetni svet in sile, ki v njem delujejo: raziskovati naturo in njene pojave / natura se že prebuja ● knjiž. plačati v naturi ne z denarjem ♪
  20.      naturálije  -lij ž mn. (á ȃ) pridelki kot plačilno sredstvo: denarni prispevki in naturalije / plačati v naturalijah; dajatve v naturalijah ♪
  21.      naturalíst  -a m (ȋ) predstavnik naturalizma: francoski naturalisti ♪
  22.      naturalizácija  -e ž (á) glagolnik od naturalizirati: vložiti prošnjo za naturalizacijo / naturalizacija priseljencev ♪
  23.      naturalízem  -zma m (ȋ) evropska umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki si prizadeva podajati resničnost po dognanjih naravoslovnih ved: predstavniki naturalizma / francoski, slovenski naturalizem ♦ filoz. naturalizem filozofska smer, ki ima naravo za edino pravo bit in za osnovo vsega dogajanja; ped. pedagoški naturalizem pedagoška smer, ki si prizadeva prilagajati vzgojo otrokovi naravi ♪
  24.      natúren  -rna -o prid. (ȗ) knjiž. naraven: upoštevati naturne zakone / občudovati naturne lepote / kip v naturni velikosti / zelo naturen človek je; preseneča jih njena naturna preprostost / igralec je navdušil gledalce s svojo naturno igro natúrno prisl.: naturno živeti / v povedni rabi kar se je zgodilo, je popolnoma naturno ♪
  25.      naturízem  -zma m (ȋ) gibanje, ki se zavzema za čimbolj naravno življenje: pristaši naturizma // nudizem: možnosti za razvoj naturizma ♪

   37.251 37.276 37.301 37.326 37.351 37.376 37.401 37.426 37.451 37.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA