Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (37.326-37.350)


  1.      nasprótnost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost nasprotnega: nasprotnost interesov, pojavov; nasprotnost stališč / nasprotnosti med naprednimi prizadevanji nasprotja ♪
  2.      nasprotoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. nasprotnik: govornik je poskušal prepričati nasprotovalce ♪
  3.      nasprotovánje  -a s (ȃ) glagolnik od nasprotovati: nasprotovanje predpisom, predlogom; idejno, politično nasprotovanje / kljub nasprotovanjem nadaljuje začeto delo ♪
  4.      nasprótstvo  -a s (ọ̑) knjiž. nasprotje: blažiti huda nasprotstva; družbeno nasprotstvo / nasprotstva med izjavami strank / pokazal je odkrito nasprotstvo nasprotovanje ♪
  5.      nastájanje  -a s (ā) glagolnik od nastajati: omogočiti, povzročiti nastajanje česa; nastajanje novih držav / nastajanja škode ni bilo mogoče preprečiti / nastajanje kapnikov, kristalov / nastajanje razlik, sprememb; rezultat, stanje nastajanja ◊ filoz. prehajanje iz ene oblike bivanja v drugo ♪
  6.      nastáli  -a -o prid. (á) ki je rezultat določenega postopka, dogajanja: iz hrustanca nastale kosti; oceniti nastalo škodo / z oslabljenim pomenom: izkoristiti nastali položaj; v nastali gneči je izgubila torbico; priložnostno nastale pesmi; prim. nastati ♪
  7.      nastánek  -nka m (ȃ) začetek obstajanja, bivanja: omogočiti, povzročiti nastanek česa; nastanek države, kapitalizma; čas, mesto nastanka / nastanek škode // začetek obstajanja česa kot rezultat določenega procesa, dogajanja: pred nastankom življenja / ob nastanku njegovo delo ni našlo razumevanja ♪
  8.      nastanítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od nastaniti: začasna nastanitev brezdomcev; prostori za nastanitev ♪
  9.      nastanítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na nastanitev: preskrbeti ustrezne nastanitvene prostore / nastanitveni načrt / publ. povečati nastanitvene kapacitete ♪
  10.      nastáva  -e ž (ȃ) 1. lov. priprava za lovljenje (živali): pregledati nastave; zajec se je ujel v nastavo / pasti v nastavo 2. knjiž. kar omogoča, da kdo koga prevara, mu škoduje: bati se nastav; izognil se je vsem nastavam; zvijače in nastave 3. nizko ženska, ki se vsiljuje moškim in jih zapeljuje: sosedova nastava ji je zapeljala fanta; ozirali so se za vaško nastavo 4. redko nastavitev: nastava gumba za glasnost / nastava dveh strokovnjakov ♪
  11.      nastávek  -vka m (ȃ) 1. odstranljivi del naprave, ki omogoča navadno večnamensko uporabo: dokupiti nastavke; zamenjati nastavek; kovinski, plastični nastavek; sesalec z več nastavki / dimniški nastavek priprava, ki usmerja tok dima v zaželeno smer in preprečuje vdor vetra v dimnik 2. teh. izrastku podoben del na napravi za priključevanje drugih delov ali za oporo: odrezati, navariti nastavek; ulit nastavek / vpenjalni nastavek; nastavek s prirobnico 3. posoda za sadje ali pecivo, z (visoko) nogo, navadno steklena: naložiti sadje na nastavek / prinesla je dva nastavka peciva 4. nav. ekspr. zarodek, zasnova, navadno cveta: nastavki so pozebli; nastavek cvetnega popja / slana lahko škodi dobremu nastavku / cvetni, listni nastavek // kar je komaj vidno, zaznavno: nastavek brčic / nastavki zob; pren. vse to so nastavki za razvoj v močno osebnost ◊ arhit. oltarni nastavek del nad oltarno mizo kot okras; gastr. kvasni nastavek zmes iz kvasa, vode in moke, ki se uporablja za kvašenje testa; lingv. nastavek položaj govorilnih organov, potreben za tvorbo kakega glasu; muz. nastavek položaj ustnic na ustniku pri igranju na pihalo, trobilo; (pevski) nastavek usmerjenost zračnega toka pri tvorbi tona v goltni, ustni in nosni votlini ♪
  12.      nastavítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od nastaviti: nastavitev luči, žarometov; nastavitev ostrine slike / nastavitev učnega osebja / prošnja za nastavitev ♪
  13.      nastávljanje  -a s (á) glagolnik od nastavljati: nastavljanje pasti / nastavljanje sončnim žarkom / nastavljanje glasnosti; nastavljanje gretja / nastavljanje učnega osebja ♦ mat. nastavljanje enačb ♪
  14.      nastavljávec  -vca m (ȃ) kdor nastavlja (živalim) pasti, zanke: nastavljavec je prišel pogledat, če se je kaj ujelo / nastavljavec pasti, zank // nav. ekspr. kdor kaj nastavlja sploh: ujeli so nastavljavca bomb ♪
  15.      nástelj  in nástel -i ž (á) nar. vzhodnoštajersko stelja: pripravljati nastelj ♪
  16.      nastélja  -e ž (ẹ̄) nar. stelja: pripraviti nasteljo; iti v gozd po nasteljo / listje za nasteljo ♪
  17.      nastežáj  in na stežáj prisl. (ȃ) navadno v zvezi z odpreti kolikor mogoče široko, popolnoma: okna in vrata nastežaj odpreti; nastežaj odprta klet, kuhinja / ekspr. nastežaj odprte oči, usta / ekspr. nastežaj zazehati, zijati ♪
  18.      nastòp  -ópa m (ȍ ọ́) 1. prikaz česa naučenega v strnjenem sporedu pred občinstvom: pripraviti se za nastop; harmonikarski, pevski, telovadni nastop; nastop najboljših drsalcev, godalnega kvarteta / učenci so priredili nastop / pog. nastop na radiu, televiziji / njen nastop v glavni vlogi je navdušil gledalce / orkester ima po tri nastope na teden // sodelovanje, dejavna navzočnost pri športni, kulturni prireditvi: omogočiti najboljšim smučarjem nastop na olimpiadi 2. prikaz mnenja, stališča javno, pred občinstvom: predsednikov prvi nastop je prenašala televizija; njegovi nastopi na kongresih so vzbujali zanimanje / Prežihov književniški nastop; od prvih nastopov v revijah do samostojne pesniške zbirke je minilo več let / publ. uspešni nastopi naših podjetij na tujem tržišču / protestni nastopi študentov proti rasni diskriminaciji // nav. mn., ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: razšla sta se mirno, brez nastopov / mučila ga je s svojimi ljubosumnimi nastopi / knjiž. še na misel mi ne pride, da bi ti delala nastope neprijetnosti, težave 3. navadno s prilastkom vedenje, ravnanje: imeti dober, eleganten, simpatičen, uglajen nastop; s svojim nastopom navdušuje ljudi / ponosen je na svoj svetovljanski nastop / manjka mu prepričljivosti v nastopu 4. z rodilnikom izraža začenjanje česa: označiti nastop dejanja, stanja / knjiž.: nastop pomladi začetek; pred nastopom življenja na zemlji pred nastankom; z nastopom noči so postali vsi zaspani ko se je znočilo / pisar. nastop službe takoj, plača po dogovoru ◊ jur. dilatorne ovire za nastop kazni; šol. imeti nastop opravljati učno uro, pri kateri se ocenjuje pedagoška sposobnost, strokovno znanje kandidata; vet. nastop poškodba noge ob zgornjem robu kopita, povzročena s kopitom ali podkvijo druge noge ♪
  19.      nastópanje  -a s (ọ̄) glagolnik od nastopati: uspešno nastopanje pevskega zbora; dovoljenje za nastopanje / prepoved javnega nastopanja / nastopanje proti diktaturi / nastopanje bolezenskih znakov ♪
  20.      nastopáški  -a -o prid. (á) knjiž. domišljav, gizdalinski: on ni nastopaški človek / festivalsko dogajanje je bilo preveč nastopaško ♪
  21.      nastrán  in na strán prisl. (ȃ) evfem., navadno v zvezi iti nastran iti na malo ali veliko potrebo: šel je nastran ∙ evfem. mudi se mi nastran opraviti moram veliko, malo potrebo; prim. stran ♪
  22.      nastréči  -stréžem dov., nastrézi nastrézite in nastrezíte; nastrégel nastrégla (ẹ́) s prestrezanjem priti do česa: nastreči deževnico; nastreči (si) roso v dlani / nastreči poln škaf vode / ekspr. sončnih žarkov bom nastregel zate ♪
  23.      nastréšek  -ška m (ẹ̑) 1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe; napušč: širok nastrešek; nastrešek hiše / lastovka si spleta gnezdo pod nastreškom; pren., knjiž. sedla je na klop pod gostim nastreškom češenj 2. streha nad kakim delom stavbe ali pred njim, navadno manjša; nadstrešek: zgraditi nastrešek; nastrešek ob vhodu ♪
  24.      nastréšje  -a s (ẹ̑) del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe; napušč: hiša ima široko nastrešje / poriniti voz izpod nastrešja; postaviti pod nastrešje ♪
  25.      nastríči  -strížem dov., nastrízi nastrízite; nastrígel nastrígla (í) s striženjem priti do določene količine česa: nastriči papir, volno / za rese nastrižete dvajset centimetrov dolge niti ♪

   37.201 37.226 37.251 37.276 37.301 37.326 37.351 37.376 37.401 37.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA