Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (37.151-37.175)


  1.      napŕsen  -sna -o prid. (ȓ) ki je za na prsi: naprsna igla, zaponka / vzeti pero iz naprsnega žepa suknjiča iz žepa na prsnem delu suknjiča ♪
  2.      napŕsnik  -a m (ȓ) 1. del oblačila, ki pokriva prsi: kupiti predpasnik z naprsnikom 2. nekdaj modni dodatek k boljši moški obleki za na prsi: bel naškrobljen naprsnik ♪
  3.      napŕstec  -tca m (ȓ) bot. zdravilna rastlina z visokim steblom in svetlo rumenimi, rjasto rjavimi ali rdečimi zvončastimi cveti v grozdih, Digitalis: dlakasti, rdeči naprstec ♪
  4.      napŕstnik  -a m (ȓ) tulcu podobna, navadno kovinska priprava, ki ščiti prst pri šivanju: natakniti si naprstnik; šivanke in naprstniki / v pravljicah dali so mi iz naprstnika jesti, iz rešeta piti // ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: nimam niti za naprstnik mleka ♪
  5.      napúh  -a m (ȗ) raba peša domišljavost, prevzetnost: napuh ga žene; navzeti se napuha; napuha mu ni mogla očitati / napuh človeškega duha / ekspr. biti poln napuha biti zelo domišljav, prevzeten / v svojem napuhu je zavrnil njihovo pomoč ♪
  6.      napústek  -tka m (ȗ) knjiž., redko napušč, pristrešek: napustek pri hiši / stati pod napustkom ◊ gozd. količina, ki se pri prvem merjenju lesa doda k določeni količini zaradi osušitve, kala ♪
  7.      napúšč  -a m (ȗ) 1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe: hiša ima širok, velik napušč; napušč hiše, hleva / odpeljati voz izpod napušča; postaviti, zložiti pod napušč 2. knjiž., redko strešica, polička: napušč pod oknom teče okrog in okrog poslopja / kaminski napušč ◊ alp. (skalni) napušč ozka prečna izboklina v steni ♪
  8.      narácija  -e ž (á) knjiž. pripovedovanje, pripoved: zaradi zunanjih načinov prikazovanja je naracija v filmski umetnosti izgubila svoj pomen; zgodba je podana z mojstrsko naracijo / imeti dar naracije ♪
  9.      naráhlo  in na ráhlo prisl. (ȃ) 1. izraža stanje brez tesne in trdne zveze: kamenje leži na strmini zelo narahlo / narahlo zvezane roke 2. izraža, da se dejanje dogaja brez sile, trdote: narahlo odpreti, potrkati; narahlo objeti, poljubiti / narahlo zarisan vzorec 3. izraža, da se dejanje dogaja v majhni stopnji, meri: narahlo prši; narahlo zardeti / narahlo se pokloniti ♪
  10.      narámnica  -e ž (ȃ) 1. mn. trakasta priprava za čez rame, na katero se pripenjajo hlače, krila: kupiti nove naramnice; elastične naramnice // nav. mn. traku podoben del oblačila za čez rame: naramnica modrčka se ji je strgala; predpasnik na naramnice; večerna obleka z ozkimi naramnicami 2. nav. mn. trak iz tkanine, usnja, ki omogoča nošenje kake priprave na hrbtu: nahrbtnik s podloženimi naramnicami / vtakniti roko v naramnico ♪
  11.      narásel  -sla -o tudi narástel -tla -o [ǝu̯] prid. (ā á) 1. ki je večji kot prej po a) obsegu: narasli potok je preplavil brv; narasla masa; šumenje narasle reke b) številu: naraslo prebivalstvo 2. ki je višje stopnje kot prej a) glede na intenzivnost, jakost: narasli hrup b) glede na količino: narasli dolgovi c) glede na možni razpon: med tako naraslim številom umetnikov je težko najti velike; prim. narasti ♪
  12.      narást  -í in -i ž (ȃ) redko povečanje, porast: narast vrednosti zemljišč / velika narast svetovnega gibanja za mir ♪
  13.      narástek  -tka m (ȃ) 1. glagolnik od narasti: narastek sladoledne zmesi / redko narastek članov povečanje števila / narastek števila rešitev povečanje // kar je na novo zraslo: pobarvati narastek (las) 2. gastr. močnata jed iz jajc, sladkorja, maščobe in dodatkov: jesti, pripraviti narastek / biskvitni, krompirjev, rižev narastek ♪
  14.      naraščáj  -a m (ȃ) 1. knjiž. živalski potomci, mladiči: vzgojiti zdrav naraščaj; skrb za naraščaj / pasji naraščaj; plemenski naraščaj 2. šalj. otroci: ves dan se je podil z naraščajem po travniku ∙ ekspr. spet pričakuje naraščaj otroka 3. navadno s prilastkom mladi ljudje, ki se pripravljajo za določeno dejavnost, poklic: izobraževati, usposabljati naraščaj; igralski, obrtniški naraščaj; vzgoja učiteljskega naraščaja ♪
  15.      naráščanje  -a s (á) glagolnik od naraščati: s strahom opazujejo naraščanje reke / naraščanje in upadanje rojstev, smrtnih žrtev / naglo naraščanje prometa / naraščanje industrijske proizvodnje ♪
  16.      naráv  -i ž (ȃ) star. narava, čud: vsi so poznali njegovo moč in narav; njena narav je nestanovitna / biti dobre, vesele naravi ♪
  17.      naráva  -e ž (ȃ) 1. od človeka neodvisni predmetni svet in sile, ki v njem delujejo: opazovati, raziskovati naravo in njene pojave; nekatere elemente najdemo v naravi proste; upoštevati zakonitosti v razvoju narave; zakoni narave; nauk o naravi; ekspr. človekov boj z naravo / spomladi se vsa narava prebuja; jesenska narava / neživa voda, zemlja, zrak, nebesna telesa, živa narava živali, rastline, človek // nav. ekspr. ta svet kot ustvarjalec, vir česa: preživljali so se s tem, kar jim je dala narava; narava mu je podarila same lepe lastnosti; čuda narave; te čeri in soteske so delo narave; vznes. darovi matere narave; naravni gozd je enkratna biološka mojstrovina narave 2. del zemeljske površine, ki ga človek še ni bistveno spremenil: kvariti, spreminjati naravo; otroci naj bodo čimveč v naravi; divja, nedotaknjena narava; lepote narave; ljubitelj narave; izlet v naravo; urediti si prostor za bivanje v naravi / spomenik se lepo vrašča v naravo v naravno okolje / ekspr. v mestu je vse izumetničeno, na kmetih pa še gospoduje narava; uživati naravo / slikati naravo; pesnik jemlje prispodobe iz narave 3. kar označuje, loči kaj od drugega: značilnosti človeške narave / opredeliti naravo poezije; preiskati naravo virusov / prodreti v naravo stvari // kar označuje, loči kaj od drugega v okviru iste vrste: govoriti o naravi določene bolezni; upoštevati naravo dela; ugotoviti naravo poškodbe / z oslabljenim pomenom: predavanje je bilo bolj informativne narave; vzrok za spor je politične narave 4. navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje: bila sta različne narave; ekspr. pokazal je svojo pravo naravo / biti dobre, nasilne, razdražljive narave / po naravi je blag, miroljuben; to je v njegovi naravi / ekspr. on je umetniška narava 5. navadno s prilastkom skupek zlasti telesnih lastnosti, značilnosti človeka: zaradi svoje narave je zmogel tak napor; biti močne, slabotne narave; imeti trdno, ekspr. železno naravo ● ekspr. igra narave nenavaden, izjemen pojav v naravi; plačati v naravi ne z denarjem; dajatev v naravi v pridelkih; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva ◊ filoz. filozofija narave filozofska disciplina, ki raziskuje zakone narave s filozofskega stališča; šol. spoznavanje narave in družbe učni predmet o tem v osnovni šoli; šola v naravi večdnevno bivanje zunaj kraja šole, namenjeno pouku nekaterih predmetov in spoznavanju narave ♪
  18.      naráven  -vna -o prid., narávnejši (á) 1. nanašajoč se na naravo: a) naravni pojavi, zakoni; delovanje naravnih sil / naravne lepote dežele; naravne zanimivosti / naravni park večji del narave z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen; naravni rezervat manjši del narave, namenjen zlasti znanstvenemu raziskovanju; naravni spomenik primerek žive ali nežive narave, ki ima zaradi značilne oblike ali redkosti poseben kulturni, znanstveni pomen b) naravni energetski viri; naravne dobrine; naravna bogastva / naravni asfalt, cement, plin; naravni magnet; naravna svetloba svetloba, ki jo dajejo nebesna telesa; naravna svila svila iz kokonov sviloprejke; naravno gnojilo; naravna in umetna jezera; blago iz naravnih vlaken c) naravni nauki 2. tak, kot je sam po sebi, ne da bi ga človek spremenil: pustiti soku naraven okus; naravna barva lesa; okolica jezera je še popolnoma naravna / naravno vino vino brez dodatkov 3. tak kot v resnici, v naravi: ohraniti naravni videz predmeta; kip pesnika v naravni velikosti / pripovedovati v naravnem časovnem zaporedju // ki je glede na ustroj organizma najbolj primeren: glava naj bo v naravnem položaju; naravna drža telesa / način življenja naj bo čimbolj naraven / naravne potrebe človeka po gibanju 4. ki je v skladu z zakoni narave: naravni potek, razvoj, red; porušiti naravno ravnovesje / naravno kisanje, vrenje / umreti naravne smrti // ki se glede na stanje, položaj pričakuje: naraven razvoj bolezni, dogodkov; to je naravna posledica njegovega ravnanja; njegova reakcija je popolnoma naravna / stvari so se mu zdele čisto naravne razumljive 5. ki v svojem bistvu ne podleže vplivom okolja: všeč so mu taki naravni ljudje; vedno je naraven; dekle je zelo naravno in preprosto // preprost, neprisiljen, neizumetničen: njegov govor je naraven; naravne kretnje; naravno vedenje / igralka je presenetila s svojo naravno igro 6. dan, prirojen človeku: imeti naravni čut za pravičnost; naravni dar za glasbo; naravna inteligenca / ekspr. naravna pamet / naravni nagon ◊ biol. naravni izbor ali naravna selekcija ohranjanje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki omogočajo prilagoditev danim razmeram; ekon. naravni prirastek prebivalstva število, ki pove, koliko več ljudi se v določenem časovnem razdobju rodi, kot umre; filoz. naravna luč v sholastični filozofiji naravne razumske, spoznavne sposobnosti; gastr. naravni zrezek ocvrt zrezek, ki ni paniran; geogr. naravni most ob podoru preostali strop nad votlino; gozd. naravni gozd gozd naravnega nastanka; jur. naravna domneva domneva na podlagi izkušenj iz vsakdanjega življenja; naravno pravo nauk o pravicah, ki izhajajo iz človeške narave in so zato nedotakljive, neodvzemljive; kem. naravna barvila; lingv. naravni jezik jezik, ki se razvije v človeških skupnostih sam od sebe; naravni spol; mat. naravni logaritem logaritem z osnovo e; naravno število število iz zaporedja 1, 2, 3 itd.; med. naravna imunost imunost, nastala zaradi prilagoditve organizma na določen bolezenski mikrob; petr. (naravni) katran oksidirana nafta, ki vsebuje trdne ogljikovodike narávno 1. prislov od naraven: govoriti, živeti naravno; stvar poteka naravno; naravno skodrani lasje 2. knjiž., v povedni rabi izraža popolno sprejemanje brez presenečenja, pomislekov; razumljivo: naravno je, da je to storil; to je tako naravno, da bolj ne more biti; elipt. čisto naravno, da so hišo prodali; sam.: njegova odločitev je nekaj popolnoma naravnega ♪
  19.      naravnálen  -lna -o prid. (ȃ) teh. s katerim se kaj naravnava: naravnalna matica; naravnalna ročica ♪
  20.      naravnánje  -a s (ȃ) glagolnik od naravnati: naravnanje sklepa / naravnanje daljnogleda ♪
  21.      naravnánost  -i ž (á) lastnost, stanje naravnanega: naravnanost aparata / naravnanost ure / raba narašča: takratna duhovna naravnanost; idejna in tematska naravnanost pisateljevega sveta / s skepso je prežeta celotna naravnanost njegove duševnosti ♪
  22.      naravnáva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od naravnati: naravnava izpahnjenega členka / naravnava slike na televizijskem sprejemniku / naravnava daljnogleda na določene objekte 2. knjiž. trajna telesna ali duševna pripravljenost za kaj; dispozicija: pretiravati z nespremenljivostjo dednih naravnav; otrok prinese na svet svojo človeško naravo z določenimi naravnavami // usmerjenost, naravnanost: dati življenju določeno naravnavo; različna domišljijska naravnava ljudi ♪
  23.      naravnávanje  -a s (ȃ) glagolnik od naravnavati: naravnavanje izvinjenih sklepov / naravnavanje ventilov / sistem za naravnavanje objektiva ♪
  24.      narávnost  -i ž (á) lastnost, značilnost naravnega: dekoracija vzbuja vtis naravnosti / naravnost interpretacije / zanj sta značilni preprostost in naravnost ♪
  25.      narávnost  prisl. (á) 1. izraža gibanje ali položaj v ravni črti brez odmikanja: naravnost iztegnjena roka; na križišču peljite naravnost, ne na desno ne na levo / gledati, svetiti naravnost v oči // izraža gibanje ali smer po najkrajši poti in brez postankov: iti naravnost domov / ekspr. drveti naravnost v pogubo; stopati naravnost proti cilju // neposredno, direktno: blago dobiva naravnost iz tovarne; pošlji ga naravnost k zdravniku / ekspr. ni mu treba kar naravnost verjeti brez pomišljanja 2. nav. ekspr. brez prikrivanja, odkrito: spregovori z njim naravnost; vprašaj naravnost, zakaj ne mara priti; kar naravnost povej, da se bojiš / naravnost nas v govoru ni imenoval; tega naravnost ne trdim 3. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: otrok je priletel naravnost pod kolesa; zadel ga je naravnost v oko // pog., ekspr. poudarja trditev: bil si naravnost imeniten; to bi bila naravnost sramota // poudarja intenzivnost dejanja; kar: začeli so ga naravnost sovražiti ● redko ni bila naravnost bolna, zdrava pa tudi ne ravno ♪

   37.026 37.051 37.076 37.101 37.126 37.151 37.176 37.201 37.226 37.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA