Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (37.101-37.125)


  1.      napíhnjenost  -i ž (ȋ) 1. stanje, lastnost napihnjenega: napihnjenost balona / napihnjenost lic / ekspr. napihnjenost rezultatov je očitna ♦ med. bolezenska napihnjenost tkiva z zrakom 2. ekspr. domišljavost, prevzetnost: meščanska napihnjenost; to početje je prazna napihnjenost / v svoji napihnjenosti je pomoč odklonil ♪
  2.      napihoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) nav. mn., zool. ribe, ki se zlasti ob nevarnosti napolnijo z zrakom ali vodo in dobijo kroglasto obliko, Tetraodontidae: zelena napihovalka ♪
  3.      napihovánje  -a s (ȃ) glagolnik od napihovati: napihovanje balona / napihovanje nevarnosti, uspehov / tu ti napihovanje nič ne pomaga / napihovanje sira ♪
  4.      napís  -a m (ȋ) 1. krajše besedilo, ki daje pojasnilo, informacijo o določeni stvari: prebrati napis na vratih; slikati napise; napis na kovancu, medalji; napis v cirilici; napis z velikimi črkami; tabla z napisom v domačem in tujem jeziku; napisi in parole / opozorilni, reklamni napisi ♦ arheol. lapidarni napis vklesan v kamen // predmet, navadno tabla, s takim besedilom: izdelovati napise; obnoviti, odstraniti napis; čez trg so bili razpeti napisi, ki so vabili na ogled razstave / neonski napis iz ustrezno oblikovanih neonskih cevi; svetlobni napis 2. v zvezi nagrobni napis besedilo mrtvemu na nagrobniku: prebiral je nagrobne napise na pokopališču; plošča z zlatim nagrobnim napisom 3. zastar. naslov: napis na pismu ♪
  5.      napísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na napis: napisne črke / napisna deska, tabla / napisna akcija zlasti med narodnoosvobodilnim bojem akcija članov, pristašev Osvobodilne fronte in Komunistične partije, v kateri so na okupiranem ozemlju pisali po stenah znake, parole narodnoosvobodilnega gibanja ♦ um. napisni trak trak z besedilom na srednjeveških slikah ali kipih ♪
  6.      napísnica  -e ž (ȋ) ploščica, list za glavne ali posebne označbe stvari, na katero je pritrjen: pritrditi napisnice k rastlinam; aluminijasta napisnica ♪
  7.      napítek  -tka m (ȋ) 1. tekočina, pripravljena za pitje: pripraviti, zmešati napitek; ponuditi komu hladen, vroč napitek / alkoholni napitek; vitaminski napitek; pren., ekspr. ljubezenski napitek 2. nar. vzhodno napitnica: peti napitke ♪
  8.      napítnica  -e ž (ȋ) slovesne besede, izrečene ob napivanju: spregovoriti slavljencu napitnico; odgovoriti na napitnico // pesem, ki se poje ob napivanju: prvo napitnico so zapeli ženinu in nevesti ♪
  9.      napitnína  -e ž (ȋ) manjša vsota denarja, ki se doda plačilu za storjeno uslugo: dati natakarju napitnino; dobiti, sprejeti napitnino ♪
  10.      napívanje  -a s (í) glagolnik od napivati: napivanja ni bilo konca ♪
  11.      naplačílo  -a s (í) znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena: dati, dobiti naplačilo; naplačilo za hišo / vplačati določen znesek kot naplačilo ♪
  12.      naplavína  -e ž (í) plast peska, proda, zemlje, nastala zaradi naplavljanja, nanašanja (tekoče) vode: pristanišče zasipajo naplavine; blatna, ilovnata naplavina; rodovitna naplavina; globlje v naplavinah ležijo ostanki rimske metropole; starejše plasti so prekrite z naplavino / gorske doline in prostrane naplavine / morska, rečna naplavina; naplavina hudournika; pren., ekspr. boriti se z naplavino preteklosti ♦ geol. holocenska, pleistocenska naplavina // kar naplavi (tekoča) voda: na bregu je bilo polno vej, odpadkov in drugih naplavin; pren., ekspr. noče biti naplavina na bregu življenja ♪
  13.      naplavítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od naplaviti: naplavitev peska, zemlje ♪
  14.      naplèt  -éta m (ȅ ẹ́) knjiž., redko naklep: znano mu je bilo, kakšen naplet so skovali proti njim ◊ etn. del nevestinega pokrivala belokranjske ljudske noše iz pisanih svilenih trakov, ki se v loku prepletajo od senca do senca ♪
  15.      naplétanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od napletati: napletanje stikov z dekleti ♪
  16.      napòj  -ôja m (ȍ ó) v srednjem veku čudodelna, zdravilna pijača: variti napoj / ljubezenski napoj; življenjski napoj s katerim je mogoče podaljšati človeško življenje; pren., knjiž. iskati v knjigah življenjski napoj // knjiž. napitek, pijača sploh: izpiti, naliti napoj; kozarec hladnega napoja ◊ vet. krepilna tekoča hrana za bolno ali oslabelo živino ♪
  17.      napòk  -óka m (ȍ ọ́) glagolnik od napokati: napok lesa, površine ♪
  18.      napól  in na pól [ou̯] prisl. (ọ̑) 1. izraža približno polovično mero: napol prazen voz; napol volnena obleka; voz je napol pod streho / napol izpraznjen kozarec; napol odprte oči / govoriti napol za šalo, napol zares 2. izraža ne polno mero, stopnjo: napol avtomatična puška; napol se vzdigniti 3. nav. ekspr. izraža precejšnje a) oddaljevanje od polne mere: napol kuhan, pismen, zrel; vrnil se je napol živ / samo napol me poslušaš b) približevanje polni meri: napol divji, nag, slep; napol fevdalne razmere; napol prazen vlak; prodati napol zastonj / morala ga je napol nesti ● pog., ekspr. vse naredi samo napol ne dokonča, opravi površno; pog. samo napol ga poznam ne dobro, nekoliko; ekspr. bil je napol mrtev od strahu zelo se je bal; neskl. pril.: saj je še napol otrok; napol spanje; napol tema; prim. pol prisl. ♪
  19.      napóleon  -a m (ọ̑) knjiž. napoleondor: plačati šest napoleonov ♪
  20.      napóleonovka  tudi napoleónovka -e ž (ọ̑; ọ̑) agr. češnja z rumenimi, z ene strani rdečkasto obarvanimi sadovi: obirati napoleonovke ♪
  21.      napolitánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Napoli: napolitanske pesmi ♦ gastr. špageti na napolitanski način špageti z napolitansko omako; napolitanska omaka paradižnikova omaka, potresena s parmezanom ♪
  22.      napolnítev  -tve [u̯n] ž (ȋ) glagolnik od napolniti: napolnitev sodov z vinom / napolnitev baterije ♪
  23.      napòn  -ôna m (ȍ ó) knjiž. 1. glagolnik od napeti: z velikim naponom rok in ramen je odstranil oviro / napon moči, volje / obraz mu je posivel od napona napora; ta roman pomeni avtorjev napon prikazati vsaj v izseku našo sedanjost prizadevanje 2. napetost: duševni napon; takega notranjega napona igralec ni mogel ustvariti / sam dogodek je imel v sebi močen dramatičen napon / v njegovih potezah se kaže velik psihični napon ◊ med. mišični napon mišična napetost ♪
  24.      napòr  -ôra m (ȍ ó) velika uporaba, pritegnitev človekovih moči za opravljanje česa: hud napor obremenjuje srce; premlad je še, da bi vzdržal tak napor; za tako delo je potreben velik napor; ekspr. z nadčloveškim naporom je opravljal naloženo delo; delati kaj brez napora; omagal je od napora / duševni, telesni napor / publ. podvojiti napore za izpolnitev določenih nalog prizadevanja // nav. mn. naloga, opravilo, za katero je potrebna velika uporaba, pritegnitev človekovih moči: čakajo nas veliki napori; ekspr. premagovati maksimalne napore; biti pripravljen na napore / prenašati napore ∙ publ. naši narodi so dali velikanske napore za osvoboditev so zelo veliko storili, žrtvovali zanjo ♪
  25.      napóren  -rna -o prid., napórnejši (ọ́ ọ̄) za katerega je potreben velik napor: naporen trening; naporna pot, tura; ima zelo naporno službo; vožnja v megli je izredno naporna; naporno delo / pog., ekspr. imel je naporen dan za seboj / celodnevna vožnja je bila zelo naporna utrujajoča napórno prisl.: naporno delati; gubal je čelo in naporno premišljal ♪

   36.976 37.001 37.026 37.051 37.076 37.101 37.126 37.151 37.176 37.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA