Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (37.080-37.104)


  1.      napajálnik  -a m (ȃ) posoda, priprava za napajanje živali: napajalnik za krave; napajalniki in krmilniki ♦ agr. avtomatski napajalnik; metal. napajalnik naprava za dovajanje tekoče kovine v ulitek; žel. napajalnik naprava za dovajanje vode v lokomotivo ♪
  2.      napájanje  -a s (ā) glagolnik od napajati: skrbeti za krmljenje in napajanje živine; posoda za napajanje / napajanje parnih kotlov / napajanje z električno energijo ♪
  3.      nápak  prisl. (ȃ) raba peša izraža, da dejanje ali stanje ni v skladu z določenim pravilom, normo; narobe, napačno: napak meriti, zapisati; dobro pleza, nikoli ne stopi napak; napak je storil, ko je odgovarjal / če je kaj napak, popravi // v povedni rabi, z nikalnico izraža primernost, koristnost česa: ta misel ni napak; ne bi bilo napak zate, če bi to storil ● ekspr. fant ni napak ima določene pozitivne lastnosti v precejšnji meri; ekspr. ne godi se mu napak godi se mu dobro; pog. napak mu hodi, ker nima šol povzroča težave; neskl. pril.: star. staviti na napak karte ♪
  4.      napáka  -e ž (ȃ) 1. kar ni v skladu a) z določenim pravilom, določeno normo: narediti, popraviti napako; huda, majhna, velika napaka; njegova naloga je brez napak; napake časnikarskega jezika / jezikovna, metodološka, pravopisna, slovnična napaka / glavna napaka tega filma je razvlečenost b) z resničnostjo, dejstvi: v knjigi je dosti napak in celo potvorb; napaka v datumu / narediti napako pri seštevanju c) z zahtevanimi lastnostmi, zahtevano kakovostjo: napaka v materialu / tovarniška napaka nastala pri izdelavi, proizvodnji; blago, izdelki z napako // navadno s prilastkom lastnost, značilnost, ki ni v skladu z normalnim, zdravim stanjem, delovanjem organizma: daljnovidnost, kratkovidnost in druge očesne napake; organska, telesna napaka; napaka od rojstva / ima govorno napako, jeclja motnjo / bradavice in druge lepotne napake 2. navadno s prilastkom slaba, nezaželena lastnost, značilnost koga, zlasti v moralnem pogledu: njegova največja napaka je lažnivost; vsak človek ima kako napako; majhne napake drugih vidi, svojih velikih pa ne / pijančevanje, nasilnost in druge njegove napake 3. dejanje, ravnanje, ki ni v skladu z določenim ciljem, položajem: izkoristil je nasprotnikovo napako in zmagal; s tem dejanjem je naredil napako; zagrešiti hudo, usodno napako / politična, strateška, taktična napaka 4. teh. razlika med dejansko, zaželeno in izmerjeno, dobljeno vrednostjo količine: približno oceniti napako; napaka pri merjenju, osvetlitvi ni velika; spodnja, zgornja meja napake ● ekspr. na napakah se učimo če kdo pri kakem delu, opravilu naredi napako, bo drugič bolj pazil, da bo pravilno ravnal ◊ anat. napaka leče; fiz. absolutna napaka razlika med dejansko in izmerjeno količino; relativna napaka količnik med absolutno napako in dejansko količino, izražen navadno v odstotkih; mat. absolutna napaka razlika med pravo in približno vrednostjo; relativna napaka količnik med absolutno napako in približno vrednostjo; med. srčna napaka nepravilen razvoj ali bolezenska sprememba srčnih zaklopk; šport. osebna napaka pri košarki nedovoljeno oviranje, odrivanje nasprotnega igralca; tisk. tiskarska napaka ♪
  5.      napákica  -e ž (ȃ) ekspr. manjšalnica od napaka: spis je brez najmanjše napakice / lepotna napakica / ker jo ljubi, ga njene napakice ne motijo ♪
  6.      napálm  -a m (ȃ) kem. lahko vnetljiva zmes iz bencina in aluminijevih soli, ki gori z močnim plamenom: polniti zažigalne bombe z napalmom / opekline od napalma; neskl. pril.: voj. napalm bomba ♪
  7.      napást  -i ž (ȃ) zastar. 1. skušnjava: spravljati v napast 2. nesreča, neprijetnost: vojne napasti ♪
  8.      napêči  -pêčem dov., tudi napekó; napêci napecíte; napékel napêkla (é) s pečenjem priti do določene količine česa: napekli in nakuhali so veliko dobrot; napeči kruha za tri dni ♪
  9.      napeljáva  -e ž (ȃ) 1. načrtna namestitev žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah: končati napeljavo; napeljava centralne kurjave, klimatskih naprav, telefona ♦ elektr. dvovodna napeljava ki je iz dveh vodov // navadno s prilastkom sistem žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah: napeljava v tej hiši je že zastarela / cevna, kabelska napeljava; električna, plinska, telefonska, vodovodna napeljava; kanalizacijska, toplovodna napeljava / podzemna, stropna napeljava 2. glagolnik od napeljati 3: to je bila zavestna napeljava v zmoto ♪
  10.      napeljávanje  -a s (ȃ) glagolnik od napeljavati: napeljavanje elektrike ♪
  11.      napeljeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) jur. kdor koga naklepno napelje h kaznivemu dejanju: zaslišati napeljevalca ♪
  12.      napeljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od napeljevati: napeljevanje vrvi, žice / napeljevanje elektrike, plina / napeljevanje pogovora na politična vprašanja / napeljevanje na nezvestobo ♪
  13.      napenjálo  -a s (á) strojn. priprava za naravnavanje napetosti gibajočega se jermena, gibajoče se niti ♪
  14.      napénjanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od napenjati: a) napenjanje strune, vrvi / napenjanje tkanine na okvir b) napenjanje lic c) uživanje nezrelega sadja povzroča napenjanje in druge prebavne motnje; čaj proti napenjanju č) napenjanje oči / umsko napenjanje / biti utrujen zaradi dolgotrajnega napenjanja d) njegovo napenjanje pred tovariši je bilo prav smešno ♪
  15.      napéra  -e ž (ẹ̑) obrt. podolgovato oblikovan kos lesa, ki veže pesto s platiščem: vtaknil je roko med napere / knjiž. napere motornega kolesa špice ♪
  16.      napétje  -a s (ẹ̑) knjiž. 1. glagolnik od napeti napnem: to je storil s skrajnim napetjem vseh mišic / napetje moči in volje 2. redko napetost: duševno napetje; čakati v velikem napetju ♪
  17.      napétnik  -a m (ẹ̑) obrt. tanjša ploščica, navadno iz gume, plastike, ki se pritrdi na peto čevlja: zamenjati napetnike ♪
  18.      napetolíčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) 1. ki ima napeta lica: napetoličen otrok / napetoličen obraz 2. star. vznesen, a vsebinsko prazen: vzbujati navdušenje z napetoličnimi besedami; napetoličen patos ♪
  19.      napétost  -i ž (ẹ̑) 1. stanje razvnetosti, vznemirjenosti: napetost popušča, se stopnjuje; nastala napetost je povzročala nove spore; ekspr. napetost visi v zraku; ublažiti napetost; naraščajoča napetost v odnosih med državama; publ.: mednarodni položaj ustvarja ozračje napetosti; prispevati k popuščanju napetosti v svetu // nav. mn. dogodki, pojavi, ki kažejo tako stanje: napetosti na meji so trajale več mesecev; izogibati se napetostim 2. stanje velike čustvene vznemirjenosti: polašča se je napetost; živeti v nenehni napetosti; njegov glas je izražal notranjo napetost; psihična, živčna napetost in utrujenost; držati ljudi v napetosti / ustvarjalna napetost 3. lastnost, stanje napetega: zmanjšati napetost niti; napetost vrvi / ekspr. napetost lic / ekspr. napetost mišic / ekspr. napetost zgodbe ga je pritegnila 4. elektr. količina, ki določa tok med točkama, povezanima z vodnikom: napetost narašča; meriti napetost; napetost dvesto dvajset voltov; razlike v napetosti / enosmerna napetost ki ima stalno isto smer; gonilna napetost ki povzroča v električnem krogu električni tok; inducirana napetost; izmenična napetost katere smer se periodično spreminja; medfazna napetost napetost med faznima vodnikoma; nizka ki je nižja kot 1.000 voltov, visoka napetost ki je višja kot 1.000 voltov; vžigalna napetost ki povzroči iskro v vžigalni svečki; merilnik napetosti voltmeter / električna napetost ◊ fiz. mehanska napetost na površinsko enoto preračunana sila, ki deluje v snovi na izbrano ploskev; površinska napetost na dolžinsko enoto preračunana sila, ki deluje na izbrano črto na površini tekočine; med. mišična napetost stanje mišice, ki se kaže, izraža kot upor pri njenem raztezanju; teh. dopustna napetost ♪
  20.      napétosten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na napetost: napetostni znaki pri človeku; napetostno stanje ♦ elektr. napetostni impulz; napetostni stabilizator naprava za doseganje stalnosti napetosti ♪
  21.      napihljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da napihniti: napihljive igrače / napihljiva blazina ♪
  22.      napíhnjenost  -i ž (ȋ) 1. stanje, lastnost napihnjenega: napihnjenost balona / napihnjenost lic / ekspr. napihnjenost rezultatov je očitna ♦ med. bolezenska napihnjenost tkiva z zrakom 2. ekspr. domišljavost, prevzetnost: meščanska napihnjenost; to početje je prazna napihnjenost / v svoji napihnjenosti je pomoč odklonil ♪
  23.      napihoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) nav. mn., zool. ribe, ki se zlasti ob nevarnosti napolnijo z zrakom ali vodo in dobijo kroglasto obliko, Tetraodontidae: zelena napihovalka ♪
  24.      napihovánje  -a s (ȃ) glagolnik od napihovati: napihovanje balona / napihovanje nevarnosti, uspehov / tu ti napihovanje nič ne pomaga / napihovanje sira ♪
  25.      napís  -a m (ȋ) 1. krajše besedilo, ki daje pojasnilo, informacijo o določeni stvari: prebrati napis na vratih; slikati napise; napis na kovancu, medalji; napis v cirilici; napis z velikimi črkami; tabla z napisom v domačem in tujem jeziku; napisi in parole / opozorilni, reklamni napisi ♦ arheol. lapidarni napis vklesan v kamen // predmet, navadno tabla, s takim besedilom: izdelovati napise; obnoviti, odstraniti napis; čez trg so bili razpeti napisi, ki so vabili na ogled razstave / neonski napis iz ustrezno oblikovanih neonskih cevi; svetlobni napis 2. v zvezi nagrobni napis besedilo mrtvemu na nagrobniku: prebiral je nagrobne napise na pokopališču; plošča z zlatim nagrobnim napisom 3. zastar. naslov: napis na pismu ♪

   36.955 36.980 37.005 37.030 37.055 37.080 37.105 37.130 37.155 37.180  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA