Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (37.051-37.075)


  1.      nanòs  -ôsa m (ȍ ó) kar nanese veter, voda: nanose sproti odstranjujejo z bagri; obilni nanosi hudournikov; nanosi peska / gruščnati, prodni nanos; ledeniški, rečni nanosi // kar je naneseno sploh: barvni nanos; nanos laka se hitro suši / enakomeren nanos malte / nanos zemlje ♪
  2.      nanósnik  -a m (ọ̑) knjiž. naočniki, ki se pritrdijo na nos; ščipalnik: natakniti, popraviti si nanosnik; pogledati izza nanosnika; nanosnik na vrvici ♪
  3.      nanóvo  in na nóvo prisl. (ọ̑) 1. izraža ponovitev dejanja: nanovo izdati knjigo; nanovo prepleskati okna; nanovo vzcveteti / nanovo opremiti, preurediti stanovanje / treba je začeti nanovo znova 2. izraža, da je opravljeno novo dejanje: tovarna je nanovo sprejela deset delavcev / nanovo ustanovljeno podjetje; nanovo zavzete dežele ♪
  4.      nanóžnica  -e ž (ọ̑) nav. mn., arheol. 1. okras za na noge, navadno v obliki obroča: natakniti nanožnice; tanke bronaste nanožnice 2. del oklepa, ki varuje noge: ščit, nanožnice in železne rokavice ♪
  5.      naobrázba  -e ž (ȃ) zastar. izobrazba: pridobiti si naobrazbo; povsod se baha s svojo naobrazbo / glasbena naobrazba / pravica do naobrazbe ♪
  6.      naóčnica  -e ž (ọ̑) nav. mn. 1. redko plašnica: konj z naočnicami 2. zastar. očala: nositi, obrisati si naočnice ♪
  7.      naóčnik  -a m (ọ̑) knjiž. monokel: natakniti si naočnik ♪
  8.      naóčnikar  -ja m (ọ̑) 1. knjiž. kdor nosi očala: med študenti je precej naočnikarjev 2. star. optik: izučiti se za naočnikarja ♪
  9.      naóčniki  -ov m mn. (ọ̑) knjiž. očala: imeti, nositi naočnike / brez naočnikov ne vidi brati / varovalni, zaščitni naočniki / ekspr. na umetnost gleda skozi moralistične, politične naočnike ♪
  10.      naôknica  in naóknica -e ž (ȏ; ọ̑) nav. mn. priprava na zunanji strani okna za zatemnjevanje, zapiranje okenske odprtine: natakniti, obesiti naoknice na podboj; odpreti, zapreti naoknice; lesene, zeleno pobarvane naoknice ♪
  11.      naokóli  prisl. (ọ̑) okoli: naokoli pogledati; greš lahko po bližnjici ali naokoli; več ur naokoli ni hiš; vsi naokoli so ostrmeli / vse naokoli je umazano od saj ∙ pog. teden je brž naokoli brž mine; pog. naokoli govoriti ne o jedru stvari; pog. pridite kaj naokoli na obisk; prim. vsenaokoli ♪
  12.      naokróg  prisl. (ọ̑) okrog: naokrog se ozirati; tipati v temi naokrog; tam naokrog ni gostilne / vse naokrog je zeleno ∙ pog. od takrat še ni leto naokrog ni minilo; pog. prišla sem malo naokrog na obisk; prim. vsenaokrog ♪
  13.      naópak  prisl. (ọ̑) zastar. narobe, napak: naopak razumljeni nauki / ne očitam ti, naopak, zadovoljen sem s teboj narobe, nasprotno ♪
  14.      nápa 1 -e ž (á) 1. grad. naprava nad štedilnikom za odvajanje sopare ali prečiščevanje zraka: montirati, postaviti napo; bakrena, jeklena napa / napa s filtrom / kuhinjska napa 2. nar. zahodno strehi podoben nadzidek nad odprtim ognjiščem za odvajanje dima: pobeliti, sezidati napo / postaviti lonec na napo polico na napi / sušiti meso pod napo ♪
  15.      nápa 2 -e ž (ā) usnj. tanko, mehko usnje, obdelano na pravi strani: strojiti napo; čevlji, rokavice iz nape / oblačilna, rokavičarska napa; neskl. pril.: napa usnje ♪
  16.      napáčen  in nápačen -čna -o prid. (ȃ; ȃ) 1. ki ni v skladu a) z določenim pravilom, normo: dati besedi napačen naglas; napačna pisava, tvorba besede / napačna vzgoja b) z določenim ciljem, položajem: narediti napačno potezo; iti v napačno smer / iti na napačen avtobus; zavrteti napačno telefonsko številko c) z resničnostjo, dejstvi: napačen datum, naslov; dati napačne podatke; račun, rezultat je napačen; napačna diagnoza, informacija // nav. ekspr. ki ni v skladu z zahtevami, normami določenega okolja, časa: njihov nazor je napačen; boriti se za napačno stvar / o zadevi ima napačno mnenje 2. ekspr., z nikalnico ki ima določene pozitivne lastnosti v precejšnji meri: fant ni napačen, le hitro se razjezi; na pogled ni napačna / ni napačnega obraza, napačne postave / hišo sem si ogledal, ni napačna ● ekspr. nimajo ga za napačnega človeka ga cenijo; ekspr. na napačnem koncu se česa lotiti napačno; pog., ekspr. obrnil si se na napačen naslov v tej zadevi ti ne bom pomagal, ustregel; ekspr. prikazovati kaj v napačni luči napačno, neresnično; ekspr. hoditi po napačnih potih ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; ekspr. v napačni veri živi, če misli, da ga niso videli moti se napáčno in nápačno 1. prislov od napačen: napačno ocenjevati, prikazovati, razumeti 2. ekspr., v povedni rabi, z nikalnico izraža primernost, koristnost česa: ne bo napačno, če greš z njimi; ne bi bilo napačno, če bi ga vprašal za svet; sam.: nič napačnega ni naredil ♪
  17.      napáčnost  in nápačnost -i ž (ȃ; ȃ) lastnost, značilnost napačnega: napačnost razlage / dokazovati napačnost filozofskega nazora / redko marsikatero napačnost bi mu lažje odpustil kot lažnivost slabo lastnost, napako ♪
  18.      napàd  -áda m (ȁ á) 1. oborožena vojaška akcija z namenom uničiti, onesposobiti nasprotnikove sile: napad se je začel v zgodnjih jutranjih urah; izvesti, napraviti napad; odbiti sovražnikov napad; pričakujejo ponoven napad; v silovitem napadu so sodelovale tudi tankovske enote; napad na mesto; dati ukaz za napad; zaščita pred napadom / bočni, čelni napad; artilerijski, bombni napad; ofenziva se je začela z letalskim napadom / iti, preiti v napad / kot povelje prva četa, v napad // vdor vojaških sil ene države v drugo: nemški napad na Jugoslavijo; napad brez vojne napovedi 2. nenadno nasilno dejanje, s katerim se hoče kaj pridobiti, doseči ali komu škodovati: preprečiti napad; zavarovati proti napadu; oborožen, roparski napad; napad na banko, vlak; časopisi so poročali o napadu / fizični napad / ekspr. vandalski napad na spomenik 3. nav. ekspr. oster, grob, žaljiv nastop proti komu: ta izjava je napad name; napade v tisku je vztrajno zavračal; ekspr. žolčen napad; napadi in polemike / napad na čast, ugled; napad na osebno svobodo ∙ ekspr. napad je najboljša obramba s tem, da človek očita napake drugim, prepreči, da bi mu drugi očitali njegove 4. nagel, razmeroma silovit nastop določenih bolezenskih znakov: napad nastopi, se pojavi; dobiti napad; ima hude napade glavobola, kašlja; napad z bolečinami v prsih / dobil je močen srčni napad; napad mrzlice // ekspr., z rodilnikom nagel, silovit pojav čustvenega stanja, kot ga določa samostalnik: napad jeze, malodušja / trpela je zaradi njegovih napadov ljubosumnosti 5. šport. faza športne igre, ko si nasprotnik prizadeva izboljšati rezultat: napadi so se kar vrstili; povezovati obrambo in napad; hitri napadi gostov / preiti v napad; ekipa je bila ves čas v napadu / napad na vrata // žarg. igralci za napad pri nekaterih igrah z žogo: napad je premalo streljal; že v prvi tretjini je trener zamenjal celoten napad ◊ med. astmatični, epileptični napadi; obrt. napad neposredno gašenje požara; psiht. napad histerije; voj. fingirati napad; izoliran napad z omejenim ciljem, ki ga napravi samo določena vojaška enota ♪
  19.      napadálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor koga napade: napadalec plane iz zasede; braniti se napadalca; bežati pred napadalci; napadalec in napadenec / fašistični napadalec; imperialistični napadalci in zavojevalci 2. nav. ekspr. kdor nastopa proti čemu: bil je napadalec krivičnih družbenih razmer 3. šport. igralec pri nekaterih igrah z žogo, ki igra zlasti v napadu: napadalec strelja / srednji napadalec igralec v sredini napadalne vrste pri nekaterih igrah z žogo ♪
  20.      napadálen  -lna -o prid., napadálnejši (ȃ) 1. nanašajoč se na napad, napadanje: izdelati napadalni načrt / napadalni oddelki / napadalno in obrambno orožje / napadalna vojna 2. nav. ekspr. ki (rad) napada: napadalen človek je; samci so napadalnejši od samic / bolezenska nagnjenost k napadalnim dejanjem; njegovo napadalno vedenje jih je žalilo 3. ki izraža, kaže oster, grob, žaljiv odnos do koga: napadalen človek; napadalen govor ◊ šport. napadalna vrsta igralci pri nekaterih igrah z žogo, ki igrajo zlasti v napadu napadálno prisl.: igrali so zelo napadalno ♪
  21.      napadálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) 1. ženska, ki koga napade: napadalka ji je iztrgala torbico iz rok / kače so lahko tudi napadalke 2. šport. igralka pri nekaterih igrah z žogo, ki igra zlasti v napadu: dobro uigrane napadalke ♪
  22.      napadálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost napadalnega človeka: svoje napadalnosti ni prikrival; krotiti otrokovo napadalnost / napadalnost zveri / napadalnost imperializma / ekspr. družbenokritična napadalnost pesmi ♪
  23.      napádanje  -a s (ā) glagolnik od napadati: sovražnikovo napadanje / čelno napadanje / časopisi so poročali o pogostnem napadanju na sprehajalce / ekspr. njegov govor je bil napadanje naprednih idej ♪
  24.      napáden  -dna -o prid. (ā) 1. voj. nanašajoč se na napad: napadni načrti / napadna cona prostor, zemljišče, omejeno z namišljenimi linijami, na katerem napada določena vojaška enota 2. zastar. opazen: razlika med narečjema je napadna ♪
  25.      napadljív  -a -o prid. (ȋ í) ki (rad) napada: biti napadljiv // knjiž. ki izraža, kaže napadalnost: to je pripomnil v napadljivi želji, da bi ga spravil v zadrego ♪

   36.926 36.951 36.976 37.001 37.026 37.051 37.076 37.101 37.126 37.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA