Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (37.030-37.054)



  1.      naméščenje  -a s (ẹ̑) star. služba, zaposlitev: dobiti nameščenje v sosednjem mestu
  2.      naméščenski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na nameščence: nameščenski sloj / delavski in nameščenski sindikati
  3.      namèt  -éta m ( ẹ́) redko kar namete, nanese veter: visoki snežni nameti; razmetavati namete listja
  4.      namíg  -a m () 1. hoteno prikrito izražena misel, opozorilo: dobiti, preslišati, prezreti namig; koristni, zlobni namigi; zabolel ga je namig na njegovo nesrečo; namigi in sumničenja 2. gib, s katerim se izrazi določena zahteva, želja, hotenje: na predsednikov namig je prestrigel vrvico; opazil je njen namig z roko / z namigom glave mu je pokazal vrata
  5.      namigávanje  -a s () glagolnik od namigavati: njenega namigavanja ni razumel / nehaj s tem namigavanjem na njegovo preteklost; skrito, zlobno namigavanje
  6.      namigljáj  in namígljaj -a m (; ) star. namig: kaj misliš s tem namigljajem; niti najmanjšega namigljaja ni bilo o čem takem
  7.      namigovánje  -a s () glagolnik od namigovati: trezno presoditi vsakršno namigovanje; koliko je resnice v teh namigovanjih; opravljiva, zlobna namigovanja
  8.      namíšljen  -a -o prid. () 1. ki v resničnosti ne obstaja: boj med stvarnim in namišljenim svetom / uveljavil je svoje dejanske in namišljene pravice; bila je resnična žalitev, ne namišljena 2. v mislih izoblikovan, ustvarjen in ne ustrezen resnici: namišljen bolnik; srečal je svojega namišljenega sovražnika / namišljen napad; prim. namisliti
  9.      namíšljenost  -i ž () značilnost namišljenega: namišljenost bolezni / ne zna razlikovati med namišljenostjo in stvarnostjo
  10.      namízen  -zna -o prid. () 1. ki je za na mizo: namizno okrasje / namizni koledar, prt; namizna svetilka // namenjen za uporabo pri jedi, jedenju: namizni prt / namizni pribor pribor, s katerim se jemljejo jedi na krožnik; namizna posoda posoda, v kateri se prinašajo jedi na mizo in jemljejo iz nje na krožnik 2. ki je boljše, izbrane vrste: namizno grozdje, sadje; namizno olje; pijejo samo belo namizno vino 3. v zvezi namizna igra (športna) igra, navadno z manjšo žogo ali kroglo, ki se igra na mizi: namizne in druge igre ◊ gost. namizni grelec priprava za ogrevanje jedi in pijače; šport. namizni tenis
  11.      namlátek  -tka m () redko kar se namlati: letos se z namlatkom ne morejo pohvaliti
  12.      namnožítev  -tve ž () glagolnik od namnožiti: preprečevati preveliko namnožitev divjadi
  13.      namotávanje  -a s () glagolnik od namotavati: namotavanje in odmotavanje vrvi
  14.      nàmreč  tudi námreč prisl. (; ) 1. izraža dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: midva, namreč žena in jaz, se nikoli ne pričkava; starše obišče enkrat na leto, namreč na materin god; tam, namreč pri sosedovih, je vse po starem / posestvo je bilo brez dolga, brez vknjiženega namreč; delavski svet ima veliko vlogo, namreč kar se tiče odgovornosti 2. v vezniški rabi, v vzročnem priredju, zapostavljen za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega: tekmovalcev je bilo malo, večina jih namreč služi vojaški rok; vseh se polašča nervoza: zdaj namreč gre za velike stvari / redko avto imam v garaži. Namreč, ko sem ga pustil zunaj, so vlomili vanj
  15.      nanáglo  in na náglo prisl. (ā) 1. nepričakovano, nenadoma: bolezen se je nanaglo poslabšala; zgodilo se je tako nanaglo, da se ni znašel 2. hitro, nahitro: nanaglo si ogledati razstavo; nanaglo preiskati stanovanje
  16.      nanágloma  prisl. () knjiž. 1. nepričakovano, nenadoma: nanagloma odpotovati; nanagloma zboleti in umreti; kar nanagloma so govorice potihnile 2. hitro, nahitro: nanagloma si pridobiti premoženje; vse se je zgodilo tako nanagloma
  17.      nanašálec  -lca [c in lc] m () knjiž. priprava za nanašanje: prodati nanašalec lepila; nanašalec barv, zlata
  18.      nanášanje  -a s () glagolnik od nanašati: določen je za nanašanje drv / nanašanje blata in peska v strugo se je tako ustavilo / nanašanje barve, kleja
  19.      nandú  in nándu -ja m (; ) zool. noju podobna južnoameriška ptica, Rhea americana
  20.      nanések  -ska m (ẹ̑) redko kar je naneseno: cesta je polna naneskov / očistiti jezik tujih naneskov in naplavin
  21.      nanízanka  -e ž () publ. televizijski film, igra v nadaljevanjih, sestavljena iz samostojnih, samo okvirno, snovno povezanih zgodb: gledati, predvajati nanizanko; nanizanka sedmih zgodb
  22.      nanòs  -ôsa m ( ó) kar nanese veter, voda: nanose sproti odstranjujejo z bagri; obilni nanosi hudournikov; nanosi peska / gruščnati, prodni nanos; ledeniški, rečni nanosi // kar je naneseno sploh: barvni nanos; nanos laka se hitro suši / enakomeren nanos malte / nanos zemlje
  23.      nanósnik  -a m (ọ̑) knjiž. naočniki, ki se pritrdijo na nos; ščipalnik: natakniti, popraviti si nanosnik; pogledati izza nanosnika; nanosnik na vrvici
  24.      nanóvo  in na nóvo prisl. (ọ̑) 1. izraža ponovitev dejanja: nanovo izdati knjigo; nanovo prepleskati okna; nanovo vzcveteti / nanovo opremiti, preurediti stanovanje / treba je začeti nanovo znova 2. izraža, da je opravljeno novo dejanje: tovarna je nanovo sprejela deset delavcev / nanovo ustanovljeno podjetje; nanovo zavzete dežele
  25.      nanóžnica  -e ž (ọ̑) nav. mn., arheol. 1. okras za na noge, navadno v obliki obroča: natakniti nanožnice; tanke bronaste nanožnice 2. del oklepa, ki varuje noge: ščit, nanožnice in železne rokavice

   36.905 36.930 36.955 36.980 37.005 37.030 37.055 37.080 37.105 37.130  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA