Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (36.955-36.979)


  1.      nakládanje  -a s (ȃ) glagolnik od nakladati: nakladanje hlodov, peska; nakladanje živine; prostor za nakladanje / nakladanje ladij, vagonov / njegova naloga je nakladanje peči / nakladanje novih dajatev ♪
  2.      nakládnica  -e ž (ȃ) trg. listina, s katero se potrjuje sprejem blaga za prevoz po morju in njegova izročitev naslovniku; konosament: izpolniti nakladnico ♪
  3.      naklèp  -épa m (ȅ ẹ́) knjiž. namen, načrt, navadno slab, skriven: obtožili so ga naklepa, da je hotel umoriti soseda; dokazali so mu hudoben naklep; maščevalni, zločinski naklep / delati naklepe / star. imeti dober naklep namen / njegovi naklepi so spodleteli; izvršiti svoj naklep ♦ jur. naklep duševni proces, pri katerem se storilec zaveda dejanja, ki ga izvršuje, in hoče njegove prepovedane posledice; eventualni naklep pri katerem storilec ne želi posledice kaznivega dejanja, jo pa predvideva in vanjo privoli ♪
  4.      naklépanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od naklepati: naklepanje maščevanja, upora / redko naklepanje, da je tatove morda kdo videl, se ni potrdilo domneva ♪
  5.      naklépen  -pna -o prid. (ẹ̑) jur. pri katerem se storilec zaveda dejanja, ki ga izvršuje, in hoče njegove prepovedane posledice: naklepni uboj, umor / naklepno kaznivo dejanje naklépno prisl.: naklepno povzročiti škodo ♪
  6.      naklépoma  prisl. (ẹ̑) knjiž., redko naklepno: naklepoma ubiti koga ♪
  7.      nakljúb  prisl. (ȗ) izraža, da je dejanje namerno drugačno, kot se želi, pričakuje: delati komu nakljub / ekspr. kakor nakljub se je zgodilo prav to, česar ni hotel / ekspr. uspeti vsem oviram nakljub ♪
  8.      nakljúčen  -čna -o prid. (ȗ) ki je posledica povezave, sovpada nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev; slučajen: ta razlog ni naključen, ampak globoko utemeljen; vsaka podobnost z resničnimi dogodki je samo naključna / naključni gost, opazovalec; naključna najdba ◊ fiz. naključna napaka napaka zaradi človeške nenatančnosti; jur. naključna škoda škoda, ki je storilec ni predvidel in je ni bil dolžen predvideti nakljúčno prisl.: zgodba se razvija naključno; naključno priti mimo po naključju; sam.: v tem ne vidim nič naključnega ♪
  9.      nakljúčje  -a s (ȗ) kar povezuje, povzroča sovpad nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev: nič ne smemo prepustiti naključju / pomagalo mu je naključje; ekspr. igra naključja / v povedno-prislovni rabi: ni naključje, da je nanj pozabil; ekspr. rešitev je čisto naključje; to je čudno, neverjetno, srečno naključje ∙ ekspr. naključje je hotelo drugače nepričakovano se je zgodilo nekaj drugega // v prislovni rabi, v zvezi po naključju nenačrtno, nehote: po naključju srečati znanca; samo po naključju je preživel nesrečo; ekspr. to je zvedel po golem naključju ♪
  10.      nakljúčnost  -i ž (ȗ) lastnost, značilnost naključnega: naključnost tega dejanja je očitna; moti me naključnost izbora, razporeditve; naključnost in zakonitost / njegov uspeh ni rezultat naključnosti naključja ♪
  11.      náklo  -a s (á) star. nakovalo: udarjati s kladivom po naklu ♪
  12.      naklòn  -ôna m (ȍ ó) 1. glagolnik od nakloniti: odzdravila je z naklonom glave; predstaviti se z vljudnim naklonom priklonom 2. nagnjenost dane ravnine glede na osnovno ravnino: meriti, spreminjati naklon; proga ima majhen naklon; naklon strmine / prečni, vzdolžni naklon 3. lingv. slovnična kategorija za izražanje odnosa govorečega do glagolskega dejanja, stanja: v katerem naklonu je ta glagolska oblika / pogojni, povedni, velelni naklon ♪
  13.      naklonílo  -a s (í) star. dar, darilo: dati, zavrniti naklonilo ♪
  14.      naklonína  -e ž (ȋ) redko 1. nagib, naklon: določiti naklonino vzpenjače; povprečna naklonina stene je 80° 2. pobočje, strmina: vsa naklonina se je bleščala v soncu; zdrsnil je po zaledeneli naklonini ♪
  15.      naklonítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od nakloniti: naklonitev premoženja 2. star. dar, darilo: bogate kraljeve naklonitve templju ♪
  16.      naklónjenost  -i ž (ọ́) 1. pozitiven odnos do koga: čutiti, izkazovati, uživati naklonjenost; pridobiti si naklonjenost občinstva, visoke osebnosti; obsipa ga z dokazi naklonjenosti / na novo gibanje gleda z vso naklonjenostjo novemu gibanju je naklonjen 2. redko nagnjenje: za noben poklic ne čuti posebne naklonjenosti / dedne bolezenske naklonjenosti ♪
  17.      naknáden  -dna -o prid. (ȃ) pisar. ki se zgodi, opravi po določenem dejanju; poznejši, dodaten: naknadni vpis; vnaprejšnja in naknadna kalkulacija / naknadni kredit naknádno prisl.: naknadno odobriti, plačati ♪
  18.      nakolénčič  -a m (ẹ̑) etn. deček, navadno trileten, ki ga v novem domu dajo nevesti na kolena ♪
  19.      nakolénka  -e ž (ẹ̑) nav. mn. priprava za zavarovanje kolen: natakniti si nakolenke; gozdarji so pri sečnji uporabljali nakolenke ♪
  20.      nakopíčenje  -a s (ȋ) glagolnik od nakopičiti: nakopičenje podzemeljskih plinov / nakopičenje dogodkov ♪
  21.      nakoválce  -a s (ā) manjšalnica od nakovalo: udarjati s kladivcem po nakovalcu ◊ anat. slušna koščica med kladivcem in stremencem ♪
  22.      nakoválo  -a s (á) kovinski podstavek, na katerem se kuje: udarjati s kladivom na nakovalo, po nakovalu / kleparsko, kovaško nakovalo ∙ ekspr. znašel se je med kladivom in nakovalom v zelo neprijetnem, zapletenem položaju ♪
  23.      nakràt  prisl. (ȁ) star. naenkrat, nepričakovano: nakrat je stal pred njim / nakrat so zrasle iz tal visoke gore / zastar. vstala sta oba nakrat hkrati ♪
  24.      nakrátko  in na krátko prisl. (á) 1. izraža, da se dejanje dogaja a) malo časa: nakratko se ozreti, se zasmejati b) sorazmerno hitro: nakratko dihati / nakratko odpraviti človeka, zadevo 2. izraža, da je omenjeno povedano zgoščeno, v omejenem obsegu: nakratko opisati, razložiti; nakratko mu je povedal / ekspr. nakratko (povedano), nisi pripravljen; prim. kratek ♪
  25.      nakúp  -a m (ȗ) 1. glagolnik od nakupiti: po nakupu živeža je srečala prijateljico; nakup obleke, ozimnice; imeti popust pri nakupu živil / odobriti sredstva za nakup strojev / iti po nakupih nakupovat // kar je nakupljeno: plačati, porabiti nakup / mesečni nakup 2. glagolnik od kupiti: odobriti nakup avtomobila; ponuditi, priporočiti komu kaj v nakup; imeti prednost pri nakupu / nepravilen nakup tega nogometaša / nakup in uporaba licence / državna prodaja oziroma nakup valut / ugodni nakupi; nakupi v tujini; v podjetju je odgovoren za nakupe nabavo / ekspr. kako ti ugaja moj novi nakup ♪

   36.830 36.855 36.880 36.905 36.930 36.955 36.980 37.005 37.030 37.055  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA