Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (36.501-36.525)


  1.      mŕvica  -e ž (ŕ) 1. manjšalnica od mrva: a) stresti mrvice iz žepa; redko mrvica prsti grudica / ekspr. od kruha ni ostala niti mrvica prav nič ♦ gastr. čokoladne mrvice čokolada v obliki podolgovatih drobcev za okras peciva, sladic b) seno se je drobilo, za vratom je imel polno mrvic c) ekspr. vola sta drobila mrvico 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: dati mrvico moke; če bi imel le mrvico pameti, tega ne bi napravil // nar., v prislovni rabi malo, nekoliko: rad bi mrvico prigriznil // malo pomembna, malo vredna stvar: od časa do časa so jim dali kako mrvico ♪
  2.      mŕzek  -zka -o prid. (ŕ) knjiž. zoprn: znebiti se je hotel mrzke hišnice / že sama beseda avtoriteta ji je mrzka; spoznal je, da mu je mrzka / mrzko vreme // zastar. grd, nemoralen: mrzki nagibi; mrzko dejanje / mrzka sleparija mŕzko prisl.: mrzko se smejati ♪
  3.      mŕzel  -zla -o [ǝu̯] prid. (ȓ) 1. ki ima razmeroma nizko temperaturo: mrzel zrak; gaziti mrzlo brozgo; piti mrzle pijače; ledeno mrzla voda; mrzel kot led / mrzel dan; letošnja zima je bila mrzla; mrzlo podnebje / mrzli studenci; mrzle roke // ki vzbuja, povzroča občutek mraza: mrzel veter; nasloniti se s čelom na mrzel zid / ekspr.: mrzli bajoneti; mrzli lunini žarki; mrzle zvezde; mrzlo zimsko nebo // ki ima temperaturo okolice: leči v mrzlo posteljo; mrzla prha; umivati se v mrzli vodi; piti mrzlo mleko / preživeti zimo v mrzli sobi nezakurjeni; peč je še mrzla / postreči z mrzlimi jedmi z jedmi, ki se jedo nekuhane ali ohlajene; mrzla večerja večerja iz mrzlih jedi 2. ki vsebuje, izraža veliko nenaklonjenost, odklanjanje: mrzel nasmeh; premeril ga je z mrzlim pogledom; mrzel sprejem; odgovoriti z mrzlimi besedami / ekspr. oditi v mrzlo tujino / ekspr., v povedni rabi do njega je bila zmeraj mrzla neprijazna, sovražna 3. ki se ne da vplivati čustvom; hladen: mrzel znanstvenik / to mu narekuje mrzli razum; mrzla logika, razsodba; mrzlo opazovanje v naravoslovju / ekspr. mrzla sovražnost // nav. ekspr. ki ne izraža čustev: mrzla glasba, lepota; mrzle oči / lep, a mrzel človek 4. knjiž. zelo neprijeten, tesnoben: mrzel molk; mrzel strah; mrzla groza; spreletela ga je mrzla slutnja / mrzla barva neugodno delujoča ● mrzli bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične; mrzli stric očetov ali materin bratranec; nizko samo poskusi me udariti, pa boš mrzel te bom ubil; mrzle barve modra, zelena, siva barva; ekspr. biti mrzle krvi ne vdajati se čustvom; nar. mrzla žlahta daljno sorodstvo; ekspr. ima mrzlo srce ni dostopen za ljubezen, sočutje; šalj. mrzle roke, vroče srce mrzle roke izdajajo čustvenost, zaljubljenost ◊ agr. mrzli gnoj gnoj, ki se pri preperevanju navadno ne segreje; mrzla tla tla, pri katerih je voda blizu površine; lov. mrzla sled sled, pri kateri je dah ohranjen le pri tleh; med. mrzli obkladek; meteor. mrzli dan dan s temperaturo pod 0° C; mrzli val je zajel naše kraje v naše kraje je prodrl mrzel zrak; mrzla fronta del atmosferske fronte, kjer prodira mrzel zrak; tekst. mrzli otip otip, ki vzbuja, povzroča občutek hladnosti; hladni otip mŕzlo prisl.: mrzlo gledati, reči; perilo se mrzlo lepi h koži; ob teh besedah ga je mrzlo spreletelo / v povedni rabi: ob vodi je bilo ledeno mrzlo; bilo je mrzlo, da bi se mu skoraj zanohtalo ◊ etn. vroče, mrzlo otroška igra, pri kateri se z vzklikom vroče, mrzlo opozarja na bližino ali oddaljenost skritega predmeta; sam.: upadli obrazi so izražali nekaj mrzlega; ne smete piti nič mrzlega; hraniti na mrzlem ♪
  4.      mŕzkost  -i ž (ŕ) knjiž. zoprnost: razkrila ga je v vsej njegovi mrzkosti // redko odpor, velika nenaklonjenost: zdaj je gledal na stvar z mrzkostjo ♪
  5.      mŕzlica  -e ž (ȓ) 1. drgetanje (mišic) z občutkom mraza pred naglim povišanjem telesne temperature: slabo se počuti in trese ga mrzlica; bolnik dobi, ima mrzlico; huda mrzlica // poljud. bolezen z občasnimi napadi mrzlice, strok. malarija: zatirati mrzlico z izsuševanjem močvirij / močvirska mrzlica 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom velika živčna napetost, vznemirjenje: ves čas pred odhodom je bilo čutiti nekako mrzlico; premagati govorniško mrzlico tremo / potovalna mrzlica / neprestano živi v razburljivi mrzlici 3. ekspr., s prilastkom povečano zanimanje za kako dejavnost ali njeno veliko povečanje: investicijska mrzlica; naftna mrzlica; novoletna nakupovalna mrzlica; vesoljska mrzlica / zlata mrzlica povečano iskanje zlata ◊ med. intermitentna mrzlica pri kateri temperatura zelo niha; poporodna mrzlica bolezen, ki nastopi po porodu zaradi infekcije; povratna mrzlica bolezen, pri kateri se napadi mrzlice in vročine pojavljajo v vedno milejši obliki in daljših presledkih; rumena mrzlica tropska virusna bolezen z zlatenico in visoko temperaturo; senena mrzlica bolezen, ki jo povzroča preobčutljivost nosne sluznice za cvetni prah; seneni nahod ♪
  6.      mŕzličar  -ja m (ȓ) zool. komar, ki prenaša malarijo, Anopheles maculipennis: uničevati ličinke mrzličarja / komar mrzličar ♪
  7.      mŕzličav  -a -o prid. (ȓ) mrzličen: mrzličavi bolniki / mrzličava vznemirjenost; ozračje okrog njega je bilo čedalje bolj mrzličavo mŕzličavo prisl.: mrzličavo brzojavljati; mrzličavo drhteti ♪
  8.      mŕzličavost  -i ž (ȓ) mrzličnost: mrzličavost ga je zelo oslabila / mesta se je polotila mrzličavost / v mrzličavosti so čakali, kaj se bo zgodilo ♪
  9.      mŕzličen  -čna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na mrzlico: mrzlični bolniki / mrzlični spanec; mrzlične blodnje / lotil se ga je mrzličen nemir; mrzlično razpoloženje / mrzlične priprave za skoke; mrzlično iskanje umetnin / dogodki so se razvijali z mrzlično naglico z zelo veliko mŕzlično prisl.: mrzlično brskati po predalu; mrzlično se oboroževati; oči so se ji mrzlično svetile ♪
  10.      mrzlíčnik  tudi mŕzličnik -a m (ȋ; ȓ) bot. močvirska rastlina s trojnatimi listi in rdečkastimi cveti v socvetjih, Menyanthes trifoliata ♪
  11.      mŕzličnost  -i ž (ȓ) stanje, značilnost mrzličnega: v mrzličnosti se mu je kričanje zdelo kakor halucinacija / mrzličnost kretenj / kuharice so z mrzličnostjo pripravljale kosilo ♪
  12.      mrzlína  -e ž (í) redko mrzlota: čutiti mrzlino orošenega stekla / v celico je silila vlažna mrzlina mraz, hlad / mrzlina srca ♪
  13.      mrzlôta  -e ž (ó) lastnost, značilnost mrzlega: mrzlota snega, vode / mrzlota mesečine / zastar. zapadel je sneg in zavladala je mrzlota mraz, hlad / mrzlota besed, pogleda / hotel je zlomiti ponosno mrzloto in napuh v njej ♪
  14.      mrzulín  -a m (ȋ) etn. ljudski ples v tričetrtinskem ali triosminskem taktu: plesati mrzulin ♪
  15.      mŕžnja  -e ž (r̄) knjiž. (veliko) sovraštvo: širiti mržnjo med ljudmi; vcepljati, vzbujati mržnjo do nasprotnikov / prepoved širjenja narodnostne, verske mržnje // odpor, velika nenaklonjenost: mržnja do dela, žensk / govoriti o čem z mržnjo ♪
  16.      múc  -a m (ȗ) ljubk. maček: muc leži na peči; bel muc / pri klicanju muc, muc, pridi sem ∙ ekspr. kuhinjski muc kdor (rad) pomaga v kuhinji in ima od tega koristi ♪
  17.      múca  -e ž (ȗ) 1. ljubk. mačka: muca prede; pobožati muco / otr.: ni, ni, je muca vzela; muca maca 2. pog., ekspr. ljubka, mikavna ženska: ljubko muco ima / kot nagovor muca, saj si pridna 3. otr. strdek smrklja (v nosu) ♪
  18.      múcek  -cka m (ȗ) 1. ljubk. maček: mucek leži na soncu in dremlje; črn mucek / okrog mačke je bilo pet (mladih) muckov 2. pog., ekspr. moški, navadno mlad, prikupen, ali otrok: prikupen mucek si / kot nagovor: na svidenje, mucek; o ti moj mucek ♪
  19.      múcika  -e ž (ȗ) 1. ljubk. mačka: igrati se z muciko 2. pog., ekspr. ljubka, mikavna ženska: v mestu je spoznal nekaj razvajenih mucik / kot nagovor te zebe, mucika ♪
  20.      múcka  -e ž (ȗ) 1. ljubk. mačka: mucka čepi na peči in prede; mucke se igrajo na dvorišču / okrog mačke je bilo pet (mladih) muck 2. pog., ekspr. ljubka, mikavna ženska ali otrok: kakšno (ljubko) mucko ima / kot nagovor te zebe, mucka 3. nav. mn., pog. socvetje v obliki podolgovate kepice; mačica: vrba že odganja mucke // vejica s takim socvetjem: dati mucke v vazo 4. pog. kosem, kosmič, svaljek: v črnilniku so se nabrale mucke; krpa ne pušča muck; pomesti prah in mucke izpod postelje 5. otr. strdek smrklja (v nosu): vzeti mucko iz nosa ♪
  21.      múckanje  -a s (ȗ) glagolnik od muckati se: preprečevati muckanje volnene jopice / zadosti je muckanja ♪
  22.      múčen  -čna -o prid., múčnejši (ú ū) 1. ki zaradi neprimernosti povzroča veliko zadrego, napetost: pretrgati mučen molk; prepir je bil za nevtralnega opazovalca zelo mučen / zaiti v mučen položaj; sam ni vedel, kako bi rešil to mučno zadevo / odgovor je napravil mučen vtis zelo neprijeten 2. ki povzroča veliko neugodje, trpljenje: mučni spomini; vztrajal je v mučni legi, da bi vse videl; zaradi slabotnosti ne bi prenesla mučnega izpraševanja / v osmrtnicah po mučni bolezni nas je zapustil naš dragi oče / življenje je občutil kot mučno breme hudo, težko // poln težav, trpljenja: pripravljal mu je mučne dneve; mučno življenje 3. ki zahteva dosti napora, truda, potrpljenja: začel se je najbolj mučen del poti; od mučnega gledanja so se mu oči solzile; mučno ponavljanje; dolgo, mučno reševanje múčno 1. prislov od mučen: mučno ponavljati; čas se je mučno vlekel 2. ekspr., v povedni rabi izraža neprijetnost česa: mučno je bilo gledati, kako vse propada; mučno je govoriti o teh stvareh // s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodje, zadrego: mučno mu je bilo, ko so ga vsi gledali in izpraševali ♪
  23.      mučênec  -nca m (é) 1. rel. kdor je pretrpel mučeniško smrt: mučenci in spoznavalci; pren. vsaka stran je imela svoje mučence ∙ star. na dan štiridesetih mučencev v krščanskem okolju 10. marca 2. ekspr. kdor dosti trpi, težko živi; mučenik: dotrpel je, mučenec ♪
  24.      mučeníca  -e ž (í) 1. ekspr. ženska, ki dosti trpi, težko živi: vsa hiša je slonela na njej, mučenici; če mora količkaj delati, misli, da je mučenica 2. zastar. mučenka: svetnice mučenice ♪
  25.      mučeník  -a m (í) 1. ekspr. kdor dosti trpi, težko živi: dela se mučenika, pa mu ni nič hudega; je pravi mučenik pri taki ženi / mislil je, da je mučenik za narodno stvar 2. zastar. kdor je pretrpel mučeniško smrt; mučenec: trpljenje mučenikov ∙ star. vreme na dan štiridesetih mučenikov v krščanskem okolju 10. marca ♪

   36.376 36.401 36.426 36.451 36.476 36.501 36.526 36.551 36.576 36.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA