Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (35.276-35.300) 
- mèddrúštven -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki je, obstaja med društvi: meddruštveni stiki; plodno meddruštveno sodelovanje; meddruštveno tekmovanje ♪
- mèddržávnopráven -vna -o prid. (ȅ-á-ā) jur. mednarodnopraven: meddržavnopravni predpisi / meddržavnopravne obveznosti ♪
- meddvérje -a s (ẹ̑) prostor med vhodnimi in notranjimi vrati, zlasti v javnih poslopjih: iz meddverja je bilo slišati hrupne glasove; prostorno meddverje // manjši prostor med dvojnimi vrati: v meddverje so postavili knjižno omarico ♪
- mêdel -dla -o, in mèdel tudi medèl -dla -o tudi -ó, stil. medèl -dlà -ò [ǝu̯; druga in tretja oblika mǝd] prid., medléjši tudi mêdlejši tudi mèdlejši (é; ǝ̀ ǝ̏ ǝ̀; ǝ̏ ȁ) 1. ki je brez močnega sijaja, leska: medel soj; medla površina; medlo oko / medel lesk // ki je brez močnega sijaja, svetlobe: medla luč, mesečina / medla luna / medla svetloba 2. vsebinsko neopredeljen, neizdelan: medle predstave o čem; medla slutnja; imeti medla estetska merila / značaji v drami so medli / dajati medle odgovore 3. ekspr. zmeden, nejasen: imeti medlo glavo; medla zavest 4. ekspr. izčrpan, slaboten: medel človek; otroci so medli in topi od lakote; medla žival / medli udi / poživiti medle moči / medel obraz upadel, bled 5. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki:
medel dež, veter / medle barve / medel glas, nasmeh / medel stisk roke; medla aktivnost / igra nekaterih šahistov je bila medla neizrazita mêdlo in mèdlo in medló prisl.: organizacija medlo deluje; medlo se je nasmehnil; sonce je medlo sijalo; medlo se česa spominjati; luč medlo sveti / piše se narazen ali skupaj: medlo rumen ali medlorumen; medlo zlat ♪
- medén 1 -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na med m: a) medena kapljica / medena barva b) medeno pecivo; medeno testo / medena potica c) meden sat; letos je medeno leto č) medeno cvetje 2. redko, navadno v zvezi s hruška, jabolko mehek, zmehčan, goden: medene hruške 3. ekspr. zelo, pretirano prijazen: meden človek; ves meden je bil z njo // ki vsebuje, izraža veliko, pretirano prijaznost: govoriti z medenim glasom; meden nasmeh, pogled; medene besede; medena govorica; pisati medena pisma 4. ekspr., v zvezi medeni mesec, medeni teden čas prvih mesecev, tednov po poroki: njuni medeni tedni so končani; pren., publ. medeni tedni po zmagi so minili in začela se je stvarnost ◊ bot. medena detelja prijetno dišeča visoka rastlina z belimi ali rumenimi cveti v grozdih, Melilotus; medena trava trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski, Holcus; medena ustna venčni list kukavic, navadno podaljšan v ostrogo; čeb. medena rosa sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice; mana medéno prisl.: medeno govoriti; medeno se priklanjati; prstan z medeno rumenim kamnom; medeno sladek ♪
- medeníca 1 -e ž (í) anat. del telesnega ogrodja v spodnjem (zadnjem) delu trupa: zlomiti si medenico; človeška, živalska medenica; moška, ženska medenica // votlina, ki jo to ogrodje dela: imeti ozko, široko medenico / mala spodnji del te votline, velika medenica zgornji del te votline ♪
- medeníca in médenica -e ž (í; ẹ̑) redko predmet iz medi, navadno posoda: v medenico vliti vodo / prinesi medenico mleka ♪
- medeníčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na medenica1: medenične kosti / medenična votlina / medenični izhod izhod, skozi katerega pride plod ob porodu; medenično dno mišična obloga spodnjega dela medenice ♪
- medeníka -e ž (í) knjiž. melisa: čaj iz listov medenike ◊ bot. gozdna rastlina z dlakavim steblom in belimi ustnatimi cveti, Melittis melissophyllum ♪
- medenína -e ž (í) 1. raba peša zlitina bakra in cinka; med: gumb iz medenine 2. izdelki iz medi: medenina na komatih ♪
- medenínast -a -o prid. (í) 1. ki je iz medi, medenine: medeninast gumb; medeninasti našitki; medeninasta kljuka, zajemalka 2. podoben medi: medeninast sijaj / medeninast zvok kot ga ima glasbilo iz medi ♪
- medenják -a m (á) 1. nav. mn. drobno pecivo z dodatkom medu in dišav: peči medenjake; kupiti kilogram medenjakov 2. biskvitu podobno pecivo z dodatkom medu in dišav: razrezati medenjak ♪
- médenje in mêdenje in métenje in mêtenje -a s (ẹ́; é) glagolnik od mesti, delati maslo: medenje smetane ♪
- medênje -a s (é) glagolnik od mediti: medenje sadja / medenje smreke; čas medenja ♪
- medénka in médenka -e ž (ẹ̄; ẹ̑) zastar. igla (iz medi): z medenko pripeti šopek ♪
- medénost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost medenega, sladkega: poznati medenost rastlin / ekspr. medenost njenih besed ♪
- mediácija -e ž (á) knjiž. posredovanje, stik: med upravljanjem in samoupravljanjem prihaja do mediacije / pri analizi je treba upoštevati mrežo mediacij posrednih členov ♦ jur. posredovanje med sprtima stranema v mednarodnih odnosih ♪
- mediálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na medij: njegove medialne sposobnosti / medialna raba glagola 2. knjiž. srednji, sredinski: izbrati medialno pot med čim // anat. ki je bližje sredinski ravnini telesa: medialna stran stegna ♪
- mediátor -ja m (ȃ) knjiž. posredovalec, posrednik: predmeti postanejo mediatorji odnosov med posameznimi dramskimi junaki; mediatorji med kulturo in družbo ♪
- medíca -e ž (í) alkoholna pijača iz medu: piti medico; požirek medice / kuhanje, vrenje medice ♪
- medicína -e ž (ȋ) 1. veda o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja: študirati medicino; razvoj, zgodovina medicine; uporaba mikrobiologije v medicini / ljudska medicina nauk o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja na osnovi izkušenj, praznoverja in magije / doktor medicine [dr. med.] nekdaj akademski naslov za diplomanta medicinske fakultete / redko ukvarjati se z medicino z zdravstvom ♦ med. interna, kurativna, preventivna medicina; splošna, športna medicina; sodna medicina ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s pravosodjem; medicina dela ki obravnava razmerje med zaposlitvijo in zdravjem; zdravnik splošne medicine 2. pog. medicinska fakulteta: vpisati se na medicino 3. star. zdravilo: jemati, piti
medicino; medicina proti kašlju 4. v indijanskem okolju predmet, navadno obesek, ki se mu pripisuje čarovna moč: okoli vratu je nosil medicino ♪
- medicínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na a) medicino: medicinska knjiga, razprava / medicinski študij; medicinska terminologija / medicinska fakulteta; ustanavljati medicinske šole / medicinska kemija / medicinski instrumenti b) zdravstvene delavce: medicinski tehnik; (višja) medicinska sestra / prirediti medicinski ples ◊ zool. medicinska pijavka pijavka, ki ima hitinaste čeljusti z drobno nazobčanim robom, Hirudo medicinalis medicínsko prisl.: biti medicinsko izobražen ♪
- medíčar -ja m (ȋ) izdelovalec ali prodajalec peciva, zlasti medenega: pred cerkvijo so stale stojnice medičarjev // nekdaj trgovec, prekupčevalec z medom: čebelarji so prodajali med medičarjem ♪
- medíčarica -e ž (ȋ) izdelovalka in prodajalka peciva, zlasti medenega: stojnice medičaric ♦ nav. mn., zool. mravlja, ki dela v želodčku zalogo sladke tekočine za sušne dni ♪
- medičéjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rodbino Medici: medičejsko bogastvo ♦ astr. medičejske zvezde štirje najsvetlejši Jupitrovi sateliti ♪
35.151 35.176 35.201 35.226 35.251 35.276 35.301 35.326 35.351 35.376