Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (35.105-35.129)



  1.      marljív  -a -o prid., marljívejši ( í) nav. ekspr. ki rad in vztrajno dela: marljiv človek, učenec; marljiv kot čebela / marljiva čebela marljívo prisl.: marljivo delati, se učiti
  2.      marljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost marljivega človeka: učenca spodbujati k marljivosti
  3.      marmeláda  -e ž () razkuhano, zgoščeno sadje s sladkorjem: kuhati marmelado; namazati kruh z marmelado; kupiti kozarec marmelade
  4.      mármor  -ja m (á) kamnina, ki se da gladiti in se uporablja zlasti v kiparstvu in gradbeništvu: lomiti, pridobivati marmor; izklesati kip iz marmorja; sedel je mirno, kot bi bil iz marmorja / obložiti steno z marmorjem / beli, črni, žilnati marmor; kararski, podpeški marmor ♦ petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz zrn kalcita in dolomita
  5.      marmorácija  -e ž (á) glagolnik od marmorirati: marmoracija ploskve
  6.      mármornast  -a -o prid. (á) redko marmoren, marmornat: marmornasti stebri
  7.      márnja  -e ž (á) nav. mn., ekspr., raba peša neresnična vest, izmišljotina: ne poslušaj teh marenj; ne verjemi takšnim marnjam; babje, škodoželjne marnje; to so prazne marnje / poslušati marnje pivcev vsebinsko prazno govorjenje // redko misel, muha: pozna vse njegove skrite marnje
  8.      márnost  -i ž (á) star. marljivost, delavnost: to so plodovi njegove marnosti
  9.      maróden  -dna -o prid. (ọ̑) star. bolan: biti maroden
  10.      marodíranje  -a s () glagolnik od marodirati: za marodiranje ni bilo časa
  11.      maróga 1 -e ž (ọ́) lisa, navadno temnejša: na steni so se delale maroge; bela mačka z rumenimi in rjavimi marogami / hrbet je bil poln marog od udarcev ∙ star. sončne maroge sončne pege // zastar. napaka, madež: svoje dolžnosti je opravljal redno in brez vsake maroge; baharija je huda maroga tega človeka ◊ les. furnir z marogami z nenavadno obarvanimi ali oblikovanimi mesti; med. mrtvaška maroga mrliška lisa
  12.      marógast  -a -o prid. (ọ́) ki ima maroge: natepli so jih, da so bili marogasti po vsem telesu; marogast pes, teliček; marogasta krava / od solz marogast obraz ◊ les. marogasti les les, ki ima maroge
  13.      marón  -a m (ọ̑) debeli sad kostanja, ki se goji v Sredozemlju: jesti, peči marone
  14.      maróni  -ja m, tudi neskl. (ọ̑) kostanj, ki se goji v Sredozemlju, ali njegov debeli sad: posekati maroni; goriški maroni / jesti maroni
  15.      marsála  -e ž () sladko vino iz na trti posušenega grozdja s Sicilije: piti, pridelovati marsalo
  16.      marseljéza  -e ž (ẹ̑) francoska revolucionarna pesem in državna himna: peti marseljezo; orkester je zaigral marseljezo / zapornik je vso noč žvižgal marseljezo; pren. ta pesem bo postala naša marseljeza
  17.      Márshallov  -a -o [-ršalov] prid. () polit., v zvezi Marshallov plan, po drugi svetovni vojni plan gospodarske pomoči Združenih držav Amerike Evropi od 1948 do 1952: izvajanje Marshallovega plana; krediti po Marshallovem planu / obdobje Marshallovega plana
  18.      màrsikàm  prisl. (-) izraža precejšnje število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže: zahajal je marsikam, najrajši pa v gostilno
  19.      mársovec  -vca m () 1. domnevno človeku podobno bitje, ki živi na Marsu: zgodba o marsovcih 2. obl. kratek plašč s kapuco in navadno s podolgovatimi gumbi, okrašen z vrvico: obleči marsovca
  20.      márš  -a m () 1. voj. hoja večje skupine vojakov pod vodstvom na večjo razdaljo; pohod: organizirati marš; pripravljati se na marš; dolgi, težki marši; partizanski marši / iti na marš; biti na maršu 2. raba peša koračnica: godba je igrala marš / pogrebni marš
  21.      maršál  -a m () 1. najvišji naslov, ki se lahko podeli vrhovnemu komandantu: predlagati koga za maršala / maršal Tito / pog. Maršal Josip Broz-Tito 2. v nekaterih državah najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: postati maršal / letalski maršal ● ekspr. popotni maršal vodja potovanjavoj. popotni maršal v nekaterih državah vodja enot na pohodu, ki skrbi, da pohod poteka po maršruti; zgod. maršal v fevdalizmu kdor skrbi za konje in konjske hleve na dvoru; dvorni maršal v nekaterih državah vodja dvornega urada, dvorni upravitelj
  22.      maršalát  -a m () pog. kabinet predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije maršala Tita: obrniti se na maršalat; poslati pismo na maršalat ◊ zgod. dvorni maršalat v nekaterih državah urad, ki ureja zasebne politične funkcije šefa države
  23.      maršálica  -e ž () star. maršalova žena: iti na večerjo k maršalici / gospa maršalica
  24.      maršálka  -e ž () star. maršalova žena: iti na večerjo k maršalki / gospa maršalka
  25.      máršbataljón  -a m (-ọ̑) voj., v stari Avstriji bataljon, pripravljen za odhod na fronto, pohodni bataljon: sestaviti maršbataljon

   34.980 35.005 35.030 35.055 35.080 35.105 35.130 35.155 35.180 35.205  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA