Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (35.030-35.054)



  1.      manjšínec  -nca m () publ. pripadnik manjšine: najuglednejše manjšince hočejo ukloniti s silo / mnenja slovenskih manjšincev
  2.      mànjvréden  -dna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) 1. ki ima manjše telesne ali umske sposobnosti: čutil se je manjvrednega; nacisti so imeli nekatere rase za manjvredne 2. ki je nižje, manj kakovostne vrste: manjvreden les; manjvredna kovina / manjvredna literatura ♦ metal. manjvredno gorivo gorivo, ki ima nizko kalorično vrednost; sam.: bil je mnenja, da je ročno delo nekaj manjvrednega
  3.      mànjvrédnost  -i ž (-ẹ́) stanje, lastnost manjvrednega: trpeti zaradi svoje manjvrednosti; konstitucionalna manjvrednost; muči ga občutje duševne manjvrednosti; strah pred manjvrednostjo / kompleks manjvrednosti ali občutek manjvrednosti pomanjkanje samozavesti zaradi resnične ali namišljene osebne pomanjkljivosti / manjvrednost tega lesa
  4.      mànjvrédnosten  -tna -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na manjvrednost: manjvrednostna zavest / manjvrednostni kompleks ali manjvrednostni občutek pomanjkanje samozavesti zaradi resnične ali namišljene osebne pomanjkljivosti
  5.      mánkolísta  -e ž (-) filat. seznam znamk, ki manjkajo v okviru kake celote: sestaviti mankolisto; zamenjava znamk po mankolisti
  6.      mánliherica  -e ž () voj. puška repetirka, avstrijske proizvodnje: biti oborožen z manliherico
  7.      mánovec  -vca m (ā) čeb. med iz mane: pridelovati manovec; med manovci sta najbolj cenjena hojevec in smrekovec
  8.      mansárda  -e ž () podstrešno stanovanje, podstrešnica: stanovati v mansardi; majhna mansarda ◊ grad. del strehe, zlomljen pod topim kotom navzdol; stanovanje ali stanovanjski prostor, urejen neposredno pod mansardno streho
  9.      manšéta  -e ž (ẹ̑) spodnji del rokava pri moški srajci, ženski srajčni obleki in bluzi: manšete pri srajci so raztrgane, umazane / mehke, trde manšete // nekdaj modni dodatek k boljši moški obleki, ki se nosi na zapestju: natakniti manšete in ovratnik // obl. zavih (pri hlačnici, rokavici, škornju): hlače brez manšet; rokavice z velikimi manšetami ◊ med. gumijasta votla preveza za stisnjenje nadlakti pri merjenju krvnega pritiska
  10.      manuál  -a m () 1. muz. ročna klaviatura pri orglah: orgle s tremi manuali 2. knjiž., redko priročnik, beležnica: vpisovati v manual
  11.      manufaktúra  -e ž () 1. ekon., v zgodnjem kapitalizmu proizvodnja z rokodelskim orodjem in že izvedeno notranjo delitvijo dela: zgodovinski pogoji za nastanek manufakture; prehod iz manufakture v strojno industrijo / volnarska manufaktura // podjetje s tako organizirano proizvodnjo: delati v manufakturi; razvoj zgodnjih manufaktur 2. trgovina, ki prodaja (tekstilno) blago, zlasti na metre: na križišču sta manufaktura in drogerija // redko (tekstilno) blago, ki se prodaja na metre: prodajati, proizvajati manufakturo
  12.      manufaktúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na manufakturo: manufakturni delavci; manufakturne delavnice; manufakturna delitev dela; manufakturna proizvodnja; manufakturno obdobje kapitalizma / manufakturna trgovina; manufakturno blago (tekstilno) blago, ki se prodaja na metre
  13.      manufakturíst  -a m () 1. ekon., v zgodnjem kapitalizmu lastnik manufakture: država je podpirala interese manufakturistov 2. nekdaj trgovec s (tekstilnim) blagom, ki se prodaja na metre: kapitalistični manufakturisti
  14.      manuskrípt  -a m () knjiž. rokopis: stari manuskripti / manuskript izročiti tiskarni
  15.      maoíst  -a m () pristaš maoizma: med levo usmerjenimi prevladujejo maoisti; skupina italijanskih študentov maoistov
  16.      maoízem  -zma m () marksizem-leninizem, kot ga je razvil in konkretiziral Mao Ce Tung v razmerah kitajske socialistične revolucije: pristaši maoizma
  17.      maóna  -e ž (ọ̑) navt. velik ploščat čoln za prevoz tovorov v pristanišču: nakladati blago na ladje z maon
  18.      mápa  -e ž () 1. platnice, navadno v obliki upognjenega kartona, za shranjevanje nepovezanih listov, spisov, načrtov: odpreti, zapreti mapo; vzeti načrt iz mape; dati, vložiti spis v mapo / delovna mapa / mapa risb 2. jur., v zvezi zemljiškoknjižna mapa katastrski načrt kot del zemljiške knjige: vrisati spremembo v zemljiškoknjižno mapo / zemljiškoknjižna mapa bo pokazala, kdo ima v sporu prav ◊ adm. personalna mapa v kateri ima vsak zaposleni v delovni organizaciji vse dokumente o svojem delovnem razmerju; geod. katastrska mapa načrt zemljišč na določenem območju z mejami, znaki za kulture in številkami parcel; katastrski načrt
  19.      mapíranje  -a s () glagolnik od mapirati: mapiranje časopisnih izrezkov / mapiranje zemljišča
  20.      már  -a m () 1. v povedno-prislovni rabi izraža skrb, ukvarjanje s čim: pohajkuje, otroci pa ji niso mar; služba mu je malo mar; star.: našim prednikom pomorstvo ni bilo na mar; naše ponudbe ni jemal v mar; okrožnice nima nihče za mar; nižje pog., ekspr. kmetija mu je figo mar // ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: mar mi je, naj reče, kar hoče; ni mu mar, kaj ljudje mislijo ∙ ekspr. da bi koga vprašal za svet, mu še na mar ne pride izraža močno zanikanje 2. zastar. skrbnost, vnema: delo je opravil z njemu lastnim marom
  21.      mar  prisl., nav. ekspr. 1. uvaja vprašanje; ali: mar tega res ne veste? mar nas boš zapustil? 2. v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: si mar moj varuh, da bi ti morala vse povedati? / ali sem mar jaz kriv?
  22.      marabú  -ja m () zool. velika tropska ptica, ki glave nima porasle s perjem, Leptoptilus: peresa marabuja / afriški marabu
  23.      marakúja  -e ž () tropska rastlina ali njen hruškasti rumenkasto zeleni sad: bonboni z okusom marakuje
  24.      maránta  -e ž () vrtn. lončna rastlina z navadno pisanimi listi, Maranta: gojiti marante
  25.      maráska  -e ž () agr. višnja s temno rdečimi drobnejšimi sadovi: kupiti maraske; liker iz marask

   34.905 34.930 34.955 34.980 35.005 35.030 35.055 35.080 35.105 35.130  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA