Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (34.530-34.554)


  1.      lopátenje  -a s (á) glagolnik od lopatiti: lopatenje ga je utrudilo ♪
  2.      lopátka  -e ž (á) 1. manjšalnica od lopata: otrok zajema pesek z lopatko // priprava za nalaganje jedi: z lopatko nalagati cmoke na krožnik 2. orodje v obliki kovinske ploščice z držajem, zlasti za nanašanje barve, kita; lopatica: slikar s čopiči in lopatko ♪
  3.      lopotánje  -a s (ȃ) glagolnik od lopotati: lopotanje s perutmi ♪
  4.      lópov  in lôpov -a m (ọ̑; ȏ) slabš. ničvreden človek, malopridnež: tisti lopov ga je udaril; poštenjak med lopovi / kot psovka to mi boš plačal, ti lopov ♪
  5.      lópovščina  in lôpovščina -e ž (ọ̑; ȏ) slabš. ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje: delati, početi lopovščine; njegove lopovščine so postale znane ♪
  6.      lopúta  -e ž (ú) 1. priprava za zapiranje odprtine, odpirajoča se navadno navzgor: odpreti loputo na letalu; vzdignil je loputo in se spustil v klet; loputa v stropu 2. teh. vrtljiva plošča v cevi za reguliranje pretoka: pripreti loputo / dušilna loputa ki duši, zmanjšuje tok plina; zapiralna loputa; zračna loputa 3. redko del oblačila, pokrivala, ki se da zavihati: spustil je lopute kučme čez ušesa / hlače na loputo bavtaro ● redko loputa mlina na veter se je zlomila lopata ◊ anat. vsaka od mrenic, ki sestavljajo srčno zaklopko; bot. del, s katerim se glavičasti plod ob dozoritvi podolžno odpre ♪
  7.      lopútanje  -a s (ū) glagolnik od loputati: odvaditi otroka loputanja z vrati / slišati loputanje vrat / loputanje valov ob čoln ♪
  8.      lopúten  -tna -o prid. (ȗ) ki ima loputo: loputni vhod / odpreti loputna vrata ♪
  9.      lopútnica  -e ž (ȗ) loputa: vzdigniti loputnico / loputnice mlina na veter lopate ♪
  10.      lopútnik  -a m (ȗ) 1. priprava za zapiranje odprtine, odpirajoča se navadno navzgor; loputa: stopnice so skozi loputnik držale na podstrešje // nar. gorenjsko kos blaga pri kratkih moških hlačah, ki se spredaj odpenja; bavtara: velik loputnik 2. nar. razgrajač, nemirnež: te bomo že ukrotili, ti loputnik ♪
  11.      loréta  -e ž (ẹ̑) v francoskem okolju elegantna lahkoživa ženska: zahajati v družbo loret ♪
  12.      lóri  -ja m (ọ̑) zool. 1. nav. mn. v Aziji in Afriki živeče polopice z velikimi očmi, Lorisidae: iz teme se svetijo oči lorijev 2. zelo pisana papiga, ki ima konec jezika razdeljen v rožene ščetine, Trichoglossus ♪
  13.      lornjét  -a m (ẹ̑) 1. nekdaj očala z držajem za eno oko ali obe očesi: dama je dvignila k očem svoj lornjet; lornjet z dragocenim držajem 2. knjiž., redko daljnogled z majhno povečavo, navadno za gledališče; kukalo: upreti svoj lornjet na oder ♪
  14.      lornjéta  -e ž (ẹ̑) 1. nekdaj očala z držajem za eno oko ali obe očesi: nastaviti lornjeto na oči; ogledovati goste z lornjeto 2. redko daljnogled z majhno povečavo, navadno za gledališče; kukalo: upreti lornjeto na oder ♪
  15.      lornjón  -a m (ọ̑) 1. nekdaj očala z držajem za eno oko ali obe očesi: dvignila je lornjon k očem; gledati skozi lornjon 2. knjiž., redko ščipalnik, nanosnik: nositi lornjon ♪
  16.      lós  -a m (ọ̑) v arktičnih predelih živeči jelen z lopatastim rogovjem: samica losa ♪
  17.      losjon  gl. lotion ♪
  18.      lósos  -a m (ọ̑) velika riba, ki živi v severnem delu Atlantskega oceana in se hodi drstit v zgornji tok rek, potokov: drstitev lososov; lov na losose / prekajen losos ♪
  19.      lóšč  -a m (ọ̑) 1. steklasta snov za prevleko zlasti keramičnih izdelkov: prevleči skledo z loščem / lošč je poškodovan; lesk lošča 2. steklasta snov za prekrivanje zlasti kovinskih izdelkov; emajl: nanašati lošč / lonec s celim loščem ● publ. pod loščem poštenosti se skriva laž pod videzom, krinko ♪
  20.      lóščar  -ja m (ọ̑) delavec, ki lošči zlasti lončenino ♪
  21.      lóščast  -a -o prid. (ọ̑) podoben lošču: maščoba pusti na posodi loščasto prevleko ♪
  22.      lóščenje  -a s (ọ̄) glagolnik od loščiti: loščenje posode / loščenje parketa / krtača za loščenje ♪
  23.      loščílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) 1. delavec, ki lošči: loščilci v tovarni keramike 2. loščilnik: kupiti loščilec ♪
  24.      loščílnik  -a m (ȋ) električni aparat za loščenje tal: priključiti loščilnik; sesalnik in loščilnik ♪
  25.      loščílo  -a s (í) sredstvo, ki, naneseno na površino, daje po drgnjenju lesk: namazati z loščilom / parketno loščilo; loščilo za čevlje / loščilo za nohte lak ♪

   34.405 34.430 34.455 34.480 34.505 34.530 34.555 34.580 34.605 34.630  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA