Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (34.480-34.504)



  1.      lókev  -kve tudi lókva -e ž (ọ̄) 1. nar. mlaka, luža: lokev za hišo / napajati na lokvi 2. zastar. morska plitvina: beneške lokve
  2.      lokomobíla  -e ž () strojn. pogonska naprava, ki obstoji iz parnega kotla in parnega batnega stroja na njem: to mlatilnico žene lokomobila; puhanje lokomobile / prevozna lokomobila
  3.      lokostrélstvo  -a s (ẹ̑) šport, pri katerem se strelja z lokom: gojiti lokostrelstvo; republiško prvenstvo v lokostrelstvu
  4.      lokovánje  -a s () muz. uporabljanje loka pri godalnih instrumentih: napačno lokovanje
  5.      lókoven  tudi lokóven -vna -o prid. (ọ̑; ọ̄) nanašajoč se na lok 2, 3: lokovna poteza / jekleni lokovni elementi
  6.      lókus  -a m (ọ̑) knjiž. 1. kraj, mesto: bolezen se pojavlja na različnih lokusih ♦ biblio. oznaka za mesto, prostor v knjižnici, na katerem je določena knjiga, zlasti glede na vsebino 2. redko stranišče
  7.      lókvanj  -a m (ọ̑) vodna rastlina s plavajočimi listi in velikimi, navadno belimi cveti: lokvanj na jezeru; cvet lokvanja
  8.      lôla  in lóla -e ž (; ọ̑) ekspr. omejena, neumna ženska: tej loli ni mogoče nič dopovedati / kot psovka ti lola neumna
  9.      lôle  in lóle -ta m (; ọ̑) ekspr. omejen, neumen človek: menda ni tak lole, da bi delal v svojo škodo / kot psovka ti lole lolasti
  10.      lôlek  in lólek -a m (; ọ̑) ekspr. omejen, neumen človek: lolek si bil in lolek boš ostal ∙ ekspr. imeti koga za loleka norčevati se iz koga
  11.      lòm  lôma m, mest. ed. tudi lómu ( ó) 1. lomljenje, zlom: telo se upira lomu; lom vzmeti 2. fiz. pojav, da se spremeni smer valovanja pri prehodu v drugo snov: lom svetlobe; lom zvoka 3. min. videz prelomne ploskve; prelom: vrste loma / iverasti lom značilen za drobnozrnate snovi; školjkasti lom 4. star. kamnolom: delati v lomu / skladi granita v lomu 5. star. hrup, trušč: drevo se je podrlo s strahotnim lomom; lom, kot bi se podirali hrastigeogr. lom kraj, prostor, kjer svet hitro prehaja v večjo strmino; gost. nevidni lom razbitje posode, za katero se ne ve, kdo ga je povzročil; teh. krhki lom zaradi krhkega materiala
  12.      lomáča  -e ž (á) 1. teh. železen drog za lomljenje, zlasti kamenja: prišli so z lomačami in lopatami 2. zastar. velik kup lesa, določen za gorenje; grmada: tiho so stali okoli lomače
  13.      lomást  in lomàst -ásta m (; á) knjiž. 1. redko hrušč, trušč: lomast ledovja in reke; lomast, kakor bi se podirali stoletni hrasti / okoli čebelnjaka se je slišal lomast in pasji lajež lomastenje 2. ekspr. kdor lomasti: dve toni težek lomast zdrobi vse, kar mu pride pod parklje
  14.      lomásten  -tna -o prid. (ā) knjiž., redko ki lomasti: lomastni medvedi / lomastni Homerjevi junaki lomástno prisl.: vprega je lomastno divjala kar čez njivo
  15.      lomástenje  -a s (á) 1. glagolnik od lomastiti: lomastenje medvedov po gozdu 2. ekspr., redko hrušč, trušč: med lomastenjem in sopihanjem je vlak pripeljal na postajo; lomastenje padajočih dreves
  16.      lomástež  -a m () ekspr. kdor lomasti: lovca sta poslušala lomasteža v gošči
  17.      lombárd  -a m () jur. zastavitev premičnin, zlasti dragocenosti ali vrednostnih papirjev, za kratkoročne bančne kredite: hipoteka in lombard; dati posojilo na lombard // bančno posojilo, zavarovano s tako zastavitvijo
  18.      lomílec  -lca [c in lc] m () 1. delavec v kamnolomu, ki lomi kamenje: težko delo lomilcev 2. teh. priprava ali del priprave za lomljenje: namestiti lomilec; jeklen lomilec ◊ zool. kočnik med vrzeljakom in meljakom pri zvereh
  19.      lomílka  -e [tudi k] ž () teh. železen drog za lomljenje, zlasti kamenja: z lomilko razmakniti skale
  20.      lomílo  -a s (í) teh. železen drog za lomljenje, zlasti kamenja: podstaviti lomilo; v kamnolomu je uporabljal lomilo, macolo in kramp
  21.      lómljenje  -a s (ọ́) glagolnik od lomiti: lomljenje vej v viharju / lomljenje kamna v kamnolomu / lomljenje starih pojmovanj / lomljenje svetlobe, žarkov / stavljenje in lomljenje / stroj za lomljenje ◊ rel. lomljenje kruha maša pri prvih kristjanih
  22.      lomljív  -a -o prid. ( í) ki se (rad) lomi: lomljivi nohti; v starosti so kosti lomljive; morska voda dela lase lomljive in suhe; drevesna skorja je krhka in lomljiva
  23.      lomljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost lomljivega: lomljivost bilke; povečana lomljivost kostimetal. lomljivost v hladnem pri temperaturah pod 0° C; lomljivost v modrem lomljivost jekla pri temperaturi okoli 300° C
  24.      lomnína  -e ž () metal. zlomljeni, razbiti odpadki iz litega železa: kup lomnine / bakrova lomnina
  25.      lómnost  -i ž (ọ̑) fiz. sposobnost leče, da lomi svetlobo: lomnost očalne leče; merjenje lomnosti

   34.355 34.380 34.405 34.430 34.455 34.480 34.505 34.530 34.555 34.580  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA