Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (33.480-33.504)


  1.      kulák  -a m (á) 1. v carski Rusiji in prva leta po državljanski vojni lastnik velikega posestva, ki ga obdeluje navadno z najeto delovno silo: kulaki so se upirali kolektivizaciji 2. slabš., prva leta po 1945 velik kmet, gruntar: Kulakom je treba pokazati zobe. Bati se nas morajo (K. Grabeljšek) ♪
  2.      kuláštvo  -a s (ȃ) 1. v carski Rusiji in prva leta po državljanski vojni družbeni sloj kulakov: kulaštvo se upira kolektivizaciji // miselnost kulakov: nekaj kulaštva je še vedno v njih 2. slabš., prva leta po 1945 gruntarstvo: za težave so časopisi krivili kulaštvo ♪
  3.      kúli 1 -ja m (ȗ) v nekaterih azijskih deželah nekvalificirani delavec, težak: najeti kulije; siromašni kmetje in kuliji; pren., ekspr. časnikarski kuli ♪
  4.      kúli 2 -ja m (ȗ) pog. kemični svinčnik: pisati s kulijem / rdeči kuli ♪
  5.      kulináričen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na kulinariko: kulinarična specialiteta / izkazati se s kulinarično spretnostjo / kulinarična razstava ♪
  6.      kulísa  -e ž (ȋ) na okvir napeta, poslikana tkanina, ki omejuje odrski prostor in predstavlja del prizorišča: na oder so postavili kulise; stopiti za kuliso; mesto je bilo videti kot velika pisana kulisa / kulisa te komedije je bil trg; pren. med kulisami življenja se odvija moderna človeška komedija // nav. mn., ekspr. kar zakriva resnično podobo, stanje česa: ograditi se s kulisami; vse je bilo le varljiva kulisa ● ekspr. pogledati za kulise spoznati stvari, dogajanja, ki niso javna, vidna; ekspr. narediti kaj za kulisami naskrivaj ◊ gled. kaširati kulise z nanašanjem lahkih materialov na gladko površino kulis doseči plastičnost; rad. zvočna kulisa gramofonski ali magnetofonski posnetek zvokov, šumov za ustvarjanje iluzije prizorišča; teh. kulisa del mehanizma, ki z žlebom, izrezom določa gibanje vzvoda, droga; vrtn. parkovna kulisa rastline ali skupina rastlin, ki delijo, zapirajo prostor ♪
  7.      kulísast  -a -o prid. (ȋ) podoben kulisi: kulisasti griči ♪
  8.      kuliseríja  -e ž (ȋ) kulise, ki predstavljajo prizorišče gledališkega, filmskega dela: kuliserija je lepo imitirala naravno prizorišče; pren. za propagandno kuliserijo se je skrivala povsem drugačna resničnost // ozadje, okolje kakega dogajanja: avtorju služi pisana pokrajina le za kuliserijo / ekspr. živeti v kuliseriji strmih streh ♪
  9.      kuloár  -ja m (ȃ) nav. mn., knjiž. hodnik, stranski prostor v večjih, reprezentativnejših stavbah: sprehajati se po kuloarjih; kuloarji gledališča; sejne sobe in kuloarji ∙ slabš. o tem se govori samo po kuloarjih neuradno ♦ alp. ozek strm prehod med stenama ♪
  10.      kúlt  -a m (ȗ) knjiž., navadno s prilastkom izkazovanje časti z molitvami ali obredi, češčenje: poganski kult; kult boga, svetnikov / kult mrtvih; kult narave, rodovitnosti / verski kult // izkazovanje časti, navadno pretirano, čaščenje: kult mladine; kult rase; gojiti kult umetnosti / kult cvetja na Japonskem / ekspr. z njim uganjajo pravi kult ♪
  11.      kúlten  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na kult: kultni predmeti, prostori; kultni spomeniki / kultna glasba / kultni plesi obredni plesi ♪
  12.      kultúra  -e ž (ȗ) 1. skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja: raziskovati stare kulture; spomeniki izumrlih kultur; stičišče dveh kultur; antična, srednjeveška kultura; evropska, orientalska kultura; gotska, grška, rimska kultura / duhovna zlasti na področju miselnega ustvarjanja, materialna kultura zlasti na področju tehničnega ustvarjanja // človeško delovanje, ustvarjanje, katerega rezultat so ti dosežki, te vrednote: mešanje kultur na področju Evrope; razvoj novejših kultur; vplivi grške, rimske kulture; kultura in civilizacija 2. ed. dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja: financiranje kulture in znanosti; področje kulture; skrbeti za hitrejši razvoj kulture / sekretariat za prosveto in kulturo / dom kulture / razvoj filmske, glasbene kulture // dosežki te dejavnosti: ustvarjati kulturo; je dober poznavalec slovenske sodobne kulture; zanimanje za kulturo / publ. množična kultura namenjena širokemu krogu ljudi / poznavalci sodobne slovenske filmske, glasbene kulture 3. ed., navadno s prilastkom lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju: imeti zelo visoko kulturo; ekspr. s takim vedenjem prav gotovo ne kažeš svoje kulture; človek brez kulture / splošna kultura in razgledanost; pomanjkanje srčne kulture // s prilastkom lastnost človeka, družbe glede na obvladanje, uporabljanje delovnih načel, pravil, dosežkov določenih področij pri delu: ima visoko filmsko, gledališko, pevsko kulturo; uprizoritev tega dela zahteva izredno visoko govorno kulturo; igralec je presenetil z izrazito igralsko kulturo; zbori s precej visoko pevsko kulturo; tehniška kultura naših ljudi; prizadevanja za boljšo zdravstveno kulturo / kultura pesnikovega izraza; kultura mišljenja / kultura trgovanja še ni dovolj razvita 4. ed., v zvezi telesna kultura dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti: posvetiti večjo skrb telesni kulturi; ustvariti pogoje za razvoj telesne kulture; doseči množičnost v telesni kulturi / visoka šola za telesno kulturo 5. agr. rastlina, ki se goji, prideluje za prehrano in (industrijsko) predelavo: menjavati kulture na istem zemljišču; uvajati donosnejše kulture; proti mrazu odporne kulture / jesenska kultura; krmne kulture; oljka in druge mediteranske kulture // gojenje take rastline: pospeševati kulturo bombaža; zemlja, primerna za kulturo riža 6. biol. umetno razmnoženi mikrobi, celice: kultura je negativna; zasejati kulturo na novo gojišče; čistost kulture // gojenje teh mikrobov, celic: preiskati kri, tkivo s kulturo ◊ arheol. belobrdska kultura materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka; halštatska kultura; kesteljska kultura avarska in slovanska materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v Panoniji; ketlaška kultura materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v jugovzhodnih Alpah; latenska kultura; megalitska kultura; kultura žarnih grobišč; kultura mostiščarjev; etn. ljudska kultura materialna, družbena in duhovna kultura posameznega ljudstva, naroda; lingv. jezikovna kultura gojenje, razvijanje knjižnega jezika; lastnost koga glede na obvladanje jezika ♪
  13.      kultúrbúnd  -a m (ȗ-ȗ) med obema vojnama organizacija nemške narodne manjšine v predvojni Jugoslaviji, v kateri so leta 1939 prevzeli vodstvo nacisti ♪
  14.      kultúren  -rna -o prid., kultúrnejši (ú) nanašajoč se na kulturo: a) kulturni ostanki, spomeniki; kulturna dediščina; kulturno izročilo / kulturna žarišča / kulturni narodi; kulturna ljudstva / kulturni antropolog b) kulturni napredek; bogata kulturna preteklost, tradicija; kulturna zaostalost c) kulturne prvine, značilnosti; širiti kulturno obzorje / kulturni boj; kulturni stiki; kulturna ustvarjalnost; plodno kulturno sodelovanje med državami / kulturno področje / referent za kulturna vprašanja č) pomemben kulturni dogodek; prireditev s pestrim kulturnim sporedom; publ. o tem je bila obveščena vsa kulturna javnost / kulturni delavec kdor se (poklicno) ukvarja s kulturno dejavnostjo; prireditev bo v kulturnem domu; kulturni praznik / podpisati kulturno konvencijo; kulturna kritika in publicistika; pripraviti kulturno oddajo, reportažo oddajo, reportažo o kulturni problematiki; kulturne organizacije in ustanove; urednik kulturne strani strani v časopisu, reviji, namenjene obravnavanju kulturne problematike d) prizadevati si za zdrave, kulturnejše odnose med ljudmi; je zelo kulturen; kulturno obnašanje / kulturno razvedrilo / kulturen prevoz potnikov; v tem lokalu je kulturna postrežba ◊ bot. kulturna rastlina s človekovim namernim izborom vzgojena rastlina kultúrno prisl.: kulturno delovati; biti kulturno postrežen ♪
  15.      kultúrnik  -a m (ȗ) 1. nav. ekspr. kulturni delavec: zbrali so se številni znani kulturniki; delež slovenskih kulturnikov pri ustvarjanju kulture; kulturniki in umetniki 2. med narodnoosvobodilnim bojem kdor se ukvarja s kulturno-prosvetnim delom zlasti v brigadi in na osvobojenem ozemlju: kulturniki so priredili miting; brigadni kulturnik; kulturniki Šercerjeve brigade ♪
  16.      kultúrniški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na kulturnike ali kulturništvo: kulturniška skupina je priredila miting / kulturniški krogi / spremljanje kulturniške problematike ♪
  17.      kultúrništvo  -a s (ȗ) nav. ekspr. dejavnost kulturnih delavcev: gojiti kulturništvo / publ. oddaja, narejena s precejšnjo mero kulturništva in elegance lastnosti kulturnih delavcev ♪
  18.      kulturnobójen  in kulturnobôjen -jna -o prid. (ọ̄; ō) nanašajoč se na kulturni boj: kulturnobojni načrti / kulturnobojno razpoloženje ♪
  19.      kultúrtréger  -ja m (ȗ-ẹ̄) slabš. kulturonosec: nacistični kulturtregerji ♪
  20.      kúluk  -a m (ȗ) v stari Jugoslaviji obvezno neplačano delo, zlasti pri delanju, popravljanju cest, poti: odrediti kuluk; pren., ekspr. veliko so jih pozaprli in nagnali na kuluk ♪
  21.      kúm  -a m (ȗ) nar. boter: iti komu za kuma; krstni kum / ne verjamem ti, kum ♪
  22.      kúmara  -e ž (ú) 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in rumenimi cveti ali njen sad: jesti kumare; olupiti kumaro / solata iz kumar / kisle, vložene kumare 2. slabš. nos: ima veliko kumaro / povsod vtika svojo kumaro ◊ zool. morska kumara na morskem dnu živeči, kumari podoben iglokožec z bradavičastimi bodicami, Cucumaria ♪
  23.      kúmaričen  -čna -o prid. (ú) ki je iz kumar: pripraviti kumarično omako; kumarična solata / kumarični sok ♪
  24.      kumarín  -a m (ȋ) farm. bela, močno dišeča snov, katere spojine se uporabljajo proti strjevanju krvi: diši po kumarinu ♪
  25.      kúmek  -mka m (ȗ) nar. botrček: biti za kumka / kumek, ste prišli na obisk ♪

   33.355 33.380 33.405 33.430 33.455 33.480 33.505 33.530 33.555 33.580  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA