Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (3.326-3.350)
- grčáti -ím nedov. (á í) dajati grgrajoče, hropeče glasove: zgrudil se je na ležišče in grčal; grčati od bolečine / dojenček zadovoljno grči; brezoseb. v prsih ji je grčalo / pes je zagrabil palico in grčal; maček, tiger, veverica grči ∙ ekspr. vse bom povedal, pustite me, je grčal s težavo govoril ♪
- grdíti -ím nedov. (ȋ í) knjiž. 1. grdo, slabo govoriti o kom: ljudje te bodo grdili in prezirali; grdili so našo domovino; grdi jo pri sosedih // grajati, karati: učitelj nas je upravičeno grdil; grdila jih je, da so umazanci 2. kaziti, kvariti: nos ji je grdila rdečkasta brazgotina grdíti se nar. vzhodno gabiti se, gnusiti se: v bolezni se ji vsaka jed grdi ♪
- grébati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) agr. razmnoževati z grebenicami: grebati trto ♪
- grebénati -am nedov. (ẹ̑) obrt. z orodjem ali s strojem uravnavati, gladiti; česati: grebenati volno grebénan -a -o: grebenani lan ♪
- grebeníčiti -im nedov. (í ȋ) agr. grobati: grebeničiti trto ♪
- grebéniti -im in grebeníti -ím nedov. (ẹ̄ ẹ̑; ȋ i) grbiti: pes grebeni hrbet grebéniti se in grebeníti se dvigati se v obliki grebena: valovi so se visoko grebenili ♪
- grêbsti grêbem nedov., grébel grêbla (é) 1. premikati prste, kremplje v čem sipkem: kokoši grebejo; otrok grebe po pesku / konji nestrpno grebejo s kopiti / njeni prsti so krčevito grebli po odeji; pren. grebsti po preteklosti // izkopavati, navadno z rokami, s kremplji: s prsti je grebel gomolje iz zemlje; grebsti kamenčke iz zidu; pren. iz spomina je grebel prizor za prizorom 2. spravljati na kup: cestar grebe blato 3. brezoseb. čutiti praskajoče bolečine: greblo ga je v grlu in ga sililo h kašlju 4. ekspr., redko vznemirjati, mučiti: vem, kaj grebe njenega moža;
srce je grebla zavist ♪
- grecizírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj grško, pogrčevati: Grki so kolonizirali in grecizirali otok grecizíran -a -o: grecizirana krajevna imena ♪
- gréncati -am nedov. (ẹ̑) nar. gristi, grizljati: na vsak način otroku ne more škodovati, ako grenca košček lesa (F. Bevk) ♪
- grenéti -ím nedov. (ẹ́ í) nav. 3. os. imeti nekoliko grenek okus: kruh, sir greni; pren. grenelo ti bo, kar ti je zdaj med ♪
- greníti -ím nedov. (ȋ í) delati kaj manj prijetno, manj srečno: nasprotovanja mu grenijo veselje do dela; lahkomiselnost otrok mu greni življenje; zakaj bi si človek grenil še zadnje trenutke; pesn. bridkost mi je grenila srce // redko povzročati, da je kdo žalosten, razočaran: krivični očitki so ga grenili ♪
- gréšati -am nedov. (ẹ́) zastar. pogrešati: gmotnih sredstev za študije ni grešal ∙ star. ali pameti grešaš zakaj govoriš, ravnaš tako neumno ♪
- grešíti -ím dov. in nedov., gréši (ȋ í) 1. rel. kršiti božjo ali cerkveno zapoved: grešiti proti peti božji zapovedi; grešiti v mislih, v dejanjih / smrtno grešiti narediti smrtni greh 2. ekspr. napraviti prekršek, prestopek: grešiti proti postavi; grešiti zoper bonton / grešiti nad človekom prizadejati mu krivico, ga zlorabiti // narediti napako, zmotiti se: starši pri vzgoji včasih grešijo ♪
- gréti gréjem nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. oddajati, dajati toploto: peč dobro greje; sonce že greje / kožuh, odeja greje varuje, ščiti pred mrazom / brezoseb. zunaj zelo greje je toplo, vroče // preh. povzročati občutek toplote: ogenj nas je prijetno grel; sonce ga greje v hrbet / vino ga je grelo; pren. greje nas zavest, da smo prav storili 2. preh. delati kaj toplo, segrevati: greti večerjo, vodo; z rokami greje kozarec; greti si roke / greti prostore z električno energijo ogrevati ● ekspr. greti gada na prsih izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; star. nenehno
namigovanje ga je hudo grelo jezilo, dražilo gréti se dobivati toploto: greti se pri ognju, za pečjo; ves dan se greje na soncu / stroj se preveč greje prehitro postaja vroč; pren., ekspr. greje se v njegovi slavi in moči grét -a -o: bazen z greto vodo ♪
- grévati -am nedov. (ẹ̄) zastar. žal biti, kesati se: greva me, da nisem bolj skrbela zanj ♪
- grézati -am in grézati se -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž., redko ugrezati se, pogrezati se: dno kadunje greza ♪
- grezíti se -ím se nedov. (ȋ í) knjiž. strmo, navpično se spuščati: od vrha gore se je gladko grezila severna stena / za njim se je grezila temna globina ♪
- grézniti -em nedov. (ẹ́ ẹ̑) pogrezati se, toniti: grezne v blatu / vedno bolj je blodil in greznil v temi in zmotah ♪
- grgljáti -ám nedov. (á ȃ) redko grgrati: dete je sesalo prst in grgljalo / izpod skale grglja voda ♪
- grgotáti -ám nedov. (á ȃ) redko 1. grgrati: ni mogel govoriti, samo grgotal je; brezoseb. v grlu ji je grgotalo 2. gruliti: nad njim so grgotale grlice ♪
- grgráti -ám nedov. (á ȃ) 1. dajati kratke, pretrgane glasove iz grla: bolnik stoka in grgra; dojenček zadovoljno grgra; brezoseb. starcu je grgralo v grlu ∙ ekspr. v jezi je nekaj grgral nerazločno govoril // dajati glasove kot voda pri vretju: v loncu grgra voda / voda grgra med skalami grgrajoč teče 2. zadrževati in premikati tekočino v grlu z izdihavanjem zraka: grgrati raztopino hipermangana / pog. grgrati kamilice grgráje: grgraje sopsti grgrajóč -a -e: grgrajoči glasovi; grgrajoč smeh; grgrajoč vrtinec ♪
- grgútati -am nedov. (ū) redko gruliti: v veži grgutajo grlice ♪
- grilírati -am nedov. in dov. (ȋ) gost. peči v grillu: grilirati zrezke grilíran -a -o: grilirane čebulice ♪
- grísti grízem nedov. (í) 1. drobiti z zobmi: gristi bonbone, meso, orehe; nič ne grize, kar celo požira; težko grize, ker ima slabe zobe // zasajati zobe v kaj, zlasti v zadregi, jezi: premišljal je, kaj bi napisal, in grizel svinčnik; grizel si je ustnice / dušila je solze in si grizla nohte 2. rad napadati z zobmi: sosedov pes grize / konji so hrkali in se grizli / bolhe me grizejo pikajo; pren., ekspr. žena ga neprestano grize, zakaj je to storil; še vedno se grizejo med seboj zaradi dediščine 3. povzročati neprijeten, pekoč občutek: cestni prah je grizel v oči / ekspr. mraz me je vedno huje grizel 4. ekspr. vznemirjati, mučiti: grize ga ljubosumnost in negotovost; vem, da jo
nekaj grize; skrb ga neprestano grize; grizel se je zaradi sinovega neuspeha 5. ekspr. prodirati v kaj trdega: sveder grize v beton; reka se grize v živo skalo / tovornjak se je grizel v klanec s težavo pomikal naprej ● ekspr. vest ga grize ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; ekspr. rad grize besede rad išče v govorjenju, pripovedovanju drugačen smisel, kot v njem je; ekspr. dve uri smo grizli kolena hodili v hudo strmino; preg. pes, ki laja, ne grize človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudega grizóč -a -e: grizoč travno bilko, je stopal po stezi; zbudil ga je grizoč mraz ♪
- gríviti se -im se nedov. (í ȋ) knjiž., redko, navadno v zvezi z val, voda na vrhu se vihati, peniti: bil je velik vihar in valovi so se grivili ♪
3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426