Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (3.276-3.300)


  1.      gostínec  -nca m (ȋ) 1. kdor je zaposlen v gostinstvu: gostinci se že vneto pripravljajo na sezono; visoko kvalificiran gostinec išče službo; zasebni gostinci 2. zastar. gostilna, gostišče: preselil se je v slab gostinec v isti ulici // nekdaj hiša, v kateri dobijo prenočišče in oskrbo popotniki in romarji; hospic: prenočil je v gostincu; samostanski gostinec ♪
  2.      gôstinja  -e ž (ó) zastar. gostja: gostinje ni hotela žaliti; prijetna gostinja ♪
  3.      gostínski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na gostince ali gostinstvo: gostinski promet se je v zadnjem času močno povečal; gostinske storitve / gostinski lokal; gostinski objekti, obrati ne ustrezajo več naraščajočim potrebam; gostinsko podjetje / gostinski delavci; gostinskega kadra še vedno ni dovolj / gostinski šolski center ♦ šol. gostinska šola 2. redko gostilniški: dolgo sva sedela v gostinski sobi ♪
  4.      gostínstvo  -a s (ȋ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s strežbo, oskrbo gostov: gostinstvo se je v zadnjih letih zelo razvilo; sezonsko gostinstvo; zahteve modernega turizma in gostinstva / privatno gostinstvo / strokovnjak za gostinstvo ♦ ekon. komercialno gostinstvo ♪
  5.      gostíšče  -a s (í) gostinski obrat, v katerem se dobi hrana in prenočišče: tu bi nujno potrebovali vsaj eno gostišče / družbeno, zasebno gostišče ♪
  6.      gostítelj  -a m (ȋ) kdor koga gosti: ves večer je imel glavno besedo gostitelj; prijazen gostitelj / gostitelji so se zavzemali za tesnejšo povezavo med društvi ♦ biol. organizem, ki hrani, živi zajedavca ♪
  7.      gostíteljica  -e ž (ȋ) ženska oblika od gostitelj: gostiteljica je prinesla še slaščice / publ. država gostiteljica država, ki skliče, pripravi kako konferenco, kongres ♪
  8.      gostíteljski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gostitelje: gostiteljske dolžnosti / sprejel ju je z gostiteljsko prijaznostjo ♪
  9.      gostíti 1 -ím nedov., goščèn (ȋ í) delati (bolj) gosto: gostiti malto s peskom; gostiti tekočino / knjiž. jug gosti oblake gostíti se postajati (bolj) gost: raztopina se je začela gostiti; kri na rani se mu je hitro gostila strjevala / lasje so se mu začeli gostiti / nav. ekspr. zunaj se je gostila megla, tema; knjiž. mrak se je gostil v temo / redko njegovi obiski so se čedalje bolj gostili so postajali pogostnejši gostèč -éča -e: gosteča se množica je pritiskala vse huje; gosteče se mleko ♪
  10.      gostíti 2 -ím nedov., goščèn (ȋ í) streči gostu z jedmi in pijačami: prijatelje je gostila dolgo v noč; gostiti z vinom / ekspr. natakar, še en liter, danes gostim jaz! poravnam račun, plačam gostíti se nav. ekspr. dobro jesti in piti: imenitno smo se gostili; gostili so se z divjačino / kako se je gostil z mastnim puranom s slastjo jedel / iron. vsak dan so se gostili s koruznim močnikom ♪
  11.      gostivanje  in gostüvanje -a [-tív-] s (ȋ) nar. vzhodno gostija ob poroki: imeti, napraviti gostivanje; povabili so ga na gostivanje ♦ etn. borovo gostivanje šega, ki uprizarja poroko fanta ali dekleta z borom, kadar v predpustu ni bilo nobene poroke v vasi ♪
  12.      gostivánjščak  in gostüvánjščak -a [-tiv-] m (ȃ) nar. vzhodno kdor se udeleži gostije ob poroki: imeli so veliko gostivanjščakov ♪
  13.      gostobeséditi  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. gostobesedno govoriti, pripovedovati: gostobesedil ji je neumnosti; ona rada gostobesedi ♪
  14.      gostoléti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. knjiž. žvrgoleti, peti: ptiči so gostoleli v jutranji tišini / znal je gostoleti kakor slavček, žvižgati kakor kos 2. ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: otroci gostolijo pred hišo / kar naprej je gostolela o njem gostolèč -éča -e: pela je z gostolečim glasom ♪
  15.      gostolévati  -am nedov. (ẹ́) zastar. žvrgoleti, peti: škrjanec veselo gostoleva ♪
  16.      gostováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. javno nastopati izven kraja stalnega udejstvovanja: danes gostuje mariborska drama; v glavni vlogi bo gostovala slavna pevka; včeraj so gostovali grški teniški reprezentanti 2. biti nastanjen v tujih, najetih prostorih: učiteljišče gostuje v gimnaziji / gostuje v leseni bajti je gostač 3. biti, muditi se pri kom kot gost: večkrat gostuje pri njih; stric je precej časa gostoval pri nas 4. zastar. gostiti2: več dni že gostuje prijatelje ♪
  17.      gótica  -e ž (ọ̑) latinica ostrih, oglatih oblik: uporabljati gotico; knjiga je tiskana v gotici ♪
  18.      gótik  -a m (ọ́) redko umetnik gotske dobe: nemir risbe se pojavlja pri gotikih zlasti v gubah ♪
  19.      gótika  -e ž (ọ́) um. evropski umetnostni slog med romaniko in renesanso: v arhitekturi so vidni elementi gotike // doba tega sloga: stavba je nastala v pozni gotiki ♪
  20.      gotizácija  -e ž (á) um. predelava v gotskem slogu: gotizacija bazilike ♪
  21.      gotizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) um. predelovati v gotskem slogu: romansko cerkev so gotizirali ♪
  22.      govoránčiti  -im nedov. (ā ȃ) slabš. 1. nastopati kot govornik: večkrat je govorančil na proslavah 2. obširno, razvlečeno govoriti, pripovedovati: govorančil je o kulturi, gospodarstvu in o vsem mogočem / govorančila bosta, da ju ne bo mogoče ustaviti pogovarjala se bosta, govorila ♪
  23.      govoríčiti  -im nedov. (í ȋ) dosti in vsebinsko prazno govoriti: nekatere ženske rade govoričijo; govoričili so brez konca in kraja / ekspr. spet nam je govoričil o dolžnostih // star. širiti govorice: ljudje so govoričili, da je oderuh ♪
  24.      govoríti  -ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ȋ í) 1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim glasom, z dolenjskim naglasom; govoriti skozi nos; govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho; govori s težavo; na simpoziju je prvič govoril v angleščini; govori kot dež hitro, veliko; govori, kot bi imel žgance v ustih / otrok se uči, začenja, že zna govoriti / nemi govorijo z rokami; govoriti z znaki; pren., ekspr. govoriti z očmi, s pogledom; topovi so govorili pozno v noč // biti sposoben oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: ne govori, je gluhonem / naša papiga govori // preh. izražati, posredovati določeno besedilo z govorjenjem: igralci govorijo vloge nekoliko preglasno; predavanje je nekaj časa govoril na pamet, nekaj časa pa bral 2. izražati misli z govorjenjem: kaj govoriš? kar naprej je nekaj govorila, pa je nisem razumel; govoriti resnico; dobro veš, da tega jaz nisem govoril; ekspr. govôri, kdo te je poslal povej; govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov, brez zadrege; govoriti iz izkušnje; govoril je o svojih doživetjih; govoril je v kratkih in jedrnatih stavkih; govoriti o kom z navdušenjem, s spoštljivostjo; bistroumno, dvoumno, neumno, vsebinsko prazno, premišljeno, razumno, zmedeno govoriti; naravnost govoriti; danes drugače govoriš kot zadnjič / nič ne pomaga govoriti, treba je ukrepati / babica govori v podobah, v prilikah; on hinavsko, malo, odkrito, preveč, spretno, veliko govori / govoriti proti komu kritizirati ga; izražati nezadovoljstvo z njim; pog. govoriti čez koga opravljati, obrekovati ga; govoril bom v tvojo korist / z dajalnikom velikokrat sem ti govoril, da to ni dobro dopovedoval sem ti, prepričeval sem te; pren., ekspr. to mi govori notranji glas, vest; knjiž. o čem ti govori glasba; oči so govorile samo še strah in grozo // z jezikovnimi sredstvi izražati misli: o tej stvari govori avtor v zadnjem delu razprave / knjiga govori odkrito o perečih problemih sedanjega časa; pesem govori o ljubezni / tako govori mehanika o gibanju / o tem bo govoril zakon; predpisi, govorijo drugače 3. znati, obvladati jezik, zlasti v govorjeni obliki: govori šest jezikov; dobro, slabo govori slovenščino; govori slovensko, po slovensko, star. slovenski, zastar. po slovenski; knjižno, pravilno govoriti 4. neposredno podajati v javnosti sestavek o kaki stvari: kdo bo govoril na proslavi; na zborovanju je govoril o naši gospodarski politiki; govoriti po radiu, televiziji, pred javnostjo / zvečer bo predavanje o krasu, govoril bo znan strokovnjak predaval 5. nav. 3. os. širiti kaj, navadno s pripovedovanjem: ni prav, da govori take stvari; (ljudje) govorijo, da ga bo vzela zaradi denarja; brezoseb. o njem se je govorilo, da je hudoben človek 6. dv. in mn. izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem: vneto so govorili o vsakdanjih stvareh; govorila sva po telefonu; tiho sta govorila med seboj; rad bi govoril s teboj; z njim se ne da govoriti; govorili smo pozno v noč / na seji so govorili o delovnih načrtih; kritično govoriti o kaki stvari / sam s seboj govori; brezoseb. o teh stvareh se javno govori in piše / v časopisih so o tem javno govorili razpravljali / ekspr. o tem bi se dalo (še) govoriti ni še vse razčiščeno; ne mislijo vsi tako / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju s kom imam čast govoriti? 7. ekspr. biti s kom v normalnih odnosih: soseda spet ne govorita; ali že govoriš z njim 8. nav. 3. os. biti zunanji izraz, znamenje česa: pohištvo govori o dobrem okusu lastnikov; vse poteze na obrazu so govorile, da je odločen; številke jasno govorijo o naraščanju proizvodnje / vse govori proti njemu, njemu v prid; vse govori za to, da se je ponesrečil ● fant in dekle govorita že več let gojita medsebojna ljubezenska čustva; ekspr. meni ni treba tega govoriti stvar že poznam; ekspr. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; govoriti skupni jezik imeti enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; nižje pog. sama fovšija govori iz njega njegovo govorjenje, ravnanje kaže, da je nevoščljiv; ekspr. govorijo drug čez drugega vsevprek; govorita drug mimo drugega drug za drugega ne ve, kaj misli, hoče; ekspr. govoriti komu na srce prizadevno prepričevati koga, zlasti o pravilnosti česa; govoril bom zate priporočil te bom, zavzel se bom zate; o industriji je tu težko govoriti industrije tu skoraj ni; ekspr. o podpori ni da bi govoril, ni vredno govoriti je zelo majhna, nepomembna; o tem se ne splača govoriti vse razpravljanje je zaman; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; ekspr. nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorim o sovražnikih izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo; ekspr. o njegovem delu lahko govorimo samo v superlativih moremo ga le zelo hvaliti; govoriti s kom med štirimi očmi brez prič, zaupno; ekspr. tako se ne govori z menoj ni primerno in ne dovolim, da na tak (grob) način govoriš z menoj; ali si že govoril z njim, če te pusti si ga že vprašal; govori na dolgo in široko zelo obširno, s številnimi podrobnostmi; ekspr. govoriti tjavdan, tja v tri dni brez smisla, neumnosti; govori, kar mu pride na jezik nič ne pretehta, ne premisli, kar govori; pog. govori kakor raztrgan, strgan dohtar veliko, spretno; govori, kakor bi rožice sadil vzneseno, lepo; priliznjeno, sladko; govori, kakor bi iz rokava stresal hitro, gladko; preg. kar trezen človek misli, pijan govori v pijanosti človek razkrije svoje misli, mnenje; preg. česar polno je srce, o tem usta rada govore človek rad govori o svojih čustvih; preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato včasih je bolje, da se kaka stvar, mnenje ne pove govorèč -éča -e: jezno govoreč je pogrnila mizo; nemško govoreča ženska; ušla je govoreča papiga; sam.: obrnil je svoj pogled v govorečega govorjèn -êna -o: govorjena beseda ima večjo moč kakor napisana / v brezosebno-prislovni rabi odkrito govorjeno, fant je pošten ♪
  25.      gozdáriti  -im nedov. (á ȃ) delati v gozdu, zlasti sekati, podirati les: zdaj redi živino in ne gozdari več; vso zimo je gozdaril // oskrbovati gozd: rast drevja je odvisna tudi od tega, kako gospodar gozdari ♪

   3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA