Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (32.726-32.750)


  1.      korporácija  -e ž (á) 1. v nekaterih državah gospodarska organizacija, sestavljena iz več istovrstnih ali sorodnih podjetij zaradi monopolističnih ciljev: korporacija obvladuje trg / kapitalistične korporacije // gospodarska organizacija, ki temelji na skupnem delovanju delodajalcev in delojemalcev: ustanoviti korporacijo 2. publ. organizacija, združenje: te občine so bile med prvimi javnimi korporacijami / okrepitev mestnih korporacij / skupina je nastopila kot samostojna korporacija ♪
  2.      korporacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na korporacija 1: korporacijski gozdovi / korporacijski sistem korporativni sistem; korporacijska država korporativna država ♪
  3.      korporál  -a m (ȃ) v nekaterih državah čin komandirja desetine ali nosilec tega čina: napredovati v korporala ♪
  4.      kórpus  -a m (ọ̑) 1. vojaška enota iz divizij in posebnih enot: formirati korpus; poveljnik korpusa / ekspedicijski korpus 2. publ., navadno s prilastkom skupina, zbor: nastopili so najboljši korpusi; baletni, godalni korpus / diplomatski korpus diplomatski zbor; korpus miru zlasti v ameriškem okolju organizacija iz prostovoljcev, ki skrbi zlasti za gospodarski razvoj in pomoč nerazvitim deželam 3. knjiž., redko zbirka: korpus srednjeveških fresk ● ekspr. ta ženska je pa korpus je zelo debela ♪
  5.      korumpíranost  -i ž (ȋ) nav. slabš. lastnost, značilnost korumpiranega: boriti se proti zlaganosti in korumpiranosti družbe ♪
  6.      korupcíjski  tudi korúpcijski -a -o prid. (ȋ; ú) nanašajoč se na korupcijo: o tisti korupcijski aferi se je mnogo pisalo / preganjati korupcijska dejanja ♪
  7.      korupcioníst  -a m (ȋ) nav. slabš. kdor je izprijen, pokvarjen, navadno zaradi podkupovanja: boj proti korupcionistom; bil je korupcionist in izdajalec ♪
  8.      korúpten  -tna -o prid. (ȗ) publ. (moralno) izprijen, pokvarjen, navadno zaradi podkupovanja: koruptna meščanska politika; posluževal se je najbolj koruptnih sredstev / koruptni uradniki podkupljivi ♪
  9.      korúza  -e ž (ú) enoletna rastlina s kolenčastim steblom in velikimi storži ali njeno seme: saditi, okopavati koruzo; koruzo ličkati; popoldne so lomili, trgali koruzo; pečena koruza; zunaj visi kita koruze / koruza letos dobro kaže / koruza je spet poplavljena njiva s koruzo / bela koruza z belimi zrni; debelozrnata, drobnozrnata koruza; semenska koruza ∙ ekspr. kmalu je vrgel puško v koruzo ni več vztrajal, je obupal; pog. živita na koruzi živita skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze ♦ agr. silažna koruza ki je za silažo; biol. heterozna, hibridna koruza; vrtn. pisana koruza enoletna okrasna rastlina z listi, ki imajo srebrne proge, Zea mays japonica ♪
  10.      korúzen  -zna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na koruzo: koruzna slama; koruzno steblo, zrno / koruzni zdrob; koruzna moka / koruzni kruh, močnik; koruzni žganci ♦ agr. lasje na koruznem storžu zelo podaljšani vratovi pestičev; zool. koruzni molj molj, ki povzroča škodo zlasti na koruzi, Sitotroga cerealella ♪
  11.      koruzíšče  in korúzišče -a s (í; ū) 1. njiva, na kateri je rasla koruza: preorati koruzišče; koruzišča in krompirišča so bila suha 2. koruzna slama: na njivi so bili kupi koruzišča ♪
  12.      koruzovína  -e ž (í) koruzna slama; koruznica: pokladati koruzovino; s koruzovino pokrit hlev ♪
  13.      korvéta  -e ž (ẹ̑) voj. vojna ladja, oborožena s protiletalskim in protitorpednim orožjem za zaščito konvojev: konvoj s korveto / kapetan korvete čin, za stopnjo višji od poročnika bojne ladje, ali nosilec tega čina // nekdaj manjša vojna ladja, oborožena samo z eno baterijo ♪
  14.      korzét  -a m (ẹ̑) tesno oprijet del ženskega spodnjega perila, ki stiska in oblikuje telo; steznik: doma je bila vedno brez korzeta; pretesen korzet ♪
  15.      kórzo  -a m (ọ̑) v nekaterih deželah 1. javni prostor, namenjen za sprehajanje: na korzu je igrala godba; razsvetljen korzo // ekspr. sprehajanje, sprehod: večerni korzo; bila je ura korza 2. tradicionalna prireditev, navadno s sprevodom okrašenih vozov: iti na korzo / cvetlični, pustni korzo ♪
  16.      kós 1 -a m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom del snovi, stvari: pojedel je tri kose kruha; zaviti kaj v kos papirja; majhen, velik kos sira / odrezati kos salame / razdeliti hlebec na dva kosa; zrezati kaj na drobne kose na drobno 2. navadno s prilastkom predmet, stvar glede na število istovrstnih predmetov, stvari: na zalogi je še nekaj kosov; vsega skupaj je bilo osem kosov / ekspr. med pohištvom so bili prav lepi kosi / sveža jajca so bila po sedemdeset par kos / plačevati od kosa glede na število izdelkov // predmet, stvar kot del istovrstnih predmetov, stvari: kosi perila; pripeljal je nekaj kosov pohištva / omaro je skušal kombinirati z drugimi kosi 3. nav. ekspr., z rodilnikom izraža količinsko omejitev: velik kos poti je sam prehodil; videla je lep kos sveta / doma imajo kos vrta manjši, majhen vrt / dobršen kos življenja je že za njim ● ekspr. tam bo še vedno imela svoj kos kruha zaslužek; spomenik je iz enega kosa nesestavljen, cel; ekspr. iti na kose zdrobiti se, razbiti se; ekspr. razbiti, raztrgati na drobne kose čisto, popolnoma; ekspr. figura v romanu je kot (ulita) iz enega kosa skladna, harmonična ◊ grad., strojn. fazonski kos večji, primerno oblikovan kos materiala za vodovodno, kanalizacijsko napeljavo; mont. kos največja oblika premoga po drobljenju; trg. blago na kose ♪
  17.      kós 2 -a m (ọ̑) večja ptica pevka črne barve z rumeno liso okrog oči: na vrtu poje, žvižga kos; liščki, kosi in kalini / črni kos ♦ zool. povodni kos ptica pevka, ki se potaplja in gnezdi v bližini vode, Cinclus cinclus ♪
  18.      kós  prisl. (ọ̑) nav. ekspr., z dajalnikom, v povedni rabi, v zvezi biti kos izraža, da je kdo telesno ali duševno dovolj močen za izvršitev določenega dela: temu človeku bom kos; nalogi ni kos; v matematiki je vsakemu kos ∙ ekspr. nismo vsemu kos preveč je dela, da bi ga mogli opraviti ♪
  19.      kôsa  -e stil. -é ž (ó) orodje z dolgim rezilom in dolgim ročajem za košenje trave: kosa se je skrhala; koso brusiti, klepati, nasaditi / ekspr. kose so pele ● ekspr. smrt že kleplje koso zanj kmalu bo umrl; ekspr. komaj je še mahal s koso kosil; ekspr. prišla je starka s koso smrt ◊ geogr. zemeljska kosa podolžna sipina, ki zapira zaliv ali jezero; navt. kosa nekdaj naprava na liburnah za rezanje vrvi, ki držijo jambore ♪
  20.      kósanje  -a s (ọ̑) glagolnik od kosati se: med njimi se je začelo tiho kosanje / tradicionalno veslaško kosanje ♪
  21.      kósast  -a -o prid. (ọ̑) ki je v kosu, kosih: kosasti material ♪
  22.      kósec 1 -sca m (ọ̄) manjšalnica od kos1: kosci stekla / razrezati na drobne kosce ∙ ekspr. člankar ga je raztrgal na kosce njegovo delo je ocenil zelo negativno ♪
  23.      kósec 2 -sca m (ọ̑) zool. kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom, Crex crex: v detelji je hreščal kosec ♪
  24.      kôsem  tudi kósem -sma m (ó; ọ̄) 1. rahel skupek vlaken, dlak: volneni kosmi; kosmi prediva / trgati na kosme, v kosme kosmati / prišel je opraskan in brez nekaj kosmov las šopov // ekspr. temu podoben skupek česa sploh: kosmi meglic, oblakov; na nebu je bilo le nekaj belih kosmov oblakov / dim se je nad streho trgal v kosme 2. velika, cunjasta snežinka: padali so debeli kosmi / naletava, sneži v kosmih ♪
  25.      koseskízem  -zma m (ȋ) nav. ekspr. jezikovna značilnost pesnika Koseskega: koseskizmi v pesmi Kdo je mar? / kritik očita pesniku koseskizme ♪

   32.601 32.626 32.651 32.676 32.701 32.726 32.751 32.776 32.801 32.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA