Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (326-350)



  1.      administrava  -e ž () redko organ za vodenje upravnih poslov; administracija: to je naloga administrative // žarg. oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo / prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa
  2.      administravec  -vca m () žarg. upravni uslužbenec: delavci in administrativci
  3.      administraven  -vna -o prid. () 1. nanašajoč se na upravljanje, upraven: zmanjšati administrativni aparat; administrativna razdelitev na občine; administrativno-operativni organi // nav. slabš. določen z uradnim odlokom: z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili; administrativno planiranje; administrativno ustanavljanje zadrug ♦ zgod. administrativni socializem 2. nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški: opravljati administrativne posle / obiskovati administrativni tečaj; dveletna administrativna šola administravno prisl.: administrativno določene cene
  4.      administrírati  -am nedov. () redko opravljati administrativne posle
  5.      adopranec  -nca m () kdor je posvojen; posvojenec
  6.      adopranje  -a s () posvojitev: ker ni mogla imeti lastnih otrok, se je odločila za adoptiranje otroka neke daljne sorodnice; poenostaviti formalnosti pri adoptiranju vojnih sirot
  7.      adoprati  -am dov. in nedov. () vzeti tujega otroka za svojega; posvojiti: želel je tega otroka adoptirati; pren. domačini priseljencev niso adoptirali adopran -a -o: adoptirana hči
  8.      adopven  -vna -o prid. () nanašajoč se na adoptante ali adoptirance: adoptivni oče; njegov adoptivni sin
  9.      adresírati  -am dov. in nedov. () napisati naslov prejemnika pošiljke; nasloviti: adresirati pismo; pren. svoj protest je adresiral na odločujoče ljudi
  10.      adsorbírati  -am nedov. in dov. () fiz. zgoščevati plinaste ali raztopljene snovi na svoji površini: črna platina adsorbira kisik
  11.      adsorpven  -vna -o prid. () fiz. sposoben adsorbirati: adsorptivne snovi
  12.      adsorpvnost  -i ž () fiz. sposobnost za adsorbiranje: adsorptivnost lesa
  13.      advenst  -a m () pripadnik adventizma
  14.      advenstičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na adventiste: adventistični nauki
  15.      advenstka  -e ž () pripadnica adventizma
  16.      advenven  -vna -o prid. () bot. ki zraste iz starega tkiva, nadomesten: adventivni poganjek, popek; adventivne korenine / na železniških razkladališčih najdemo adventivno floro zaneseno, priseljeno od drugod
  17.      advenzem  -zma m () protestantska verska sekta, ki pričakuje skorajšnji Kristusov drugi prihod: pripadniki adventizma
  18.      adverzaven  -vna -o prid. () nasproten, nasprotujoč: adverzativna mnenja ♦ lingv. adverzativno priredje protivno priredje
  19.      áeromíting  in aêromíting -a m (-; -) javna letalska prireditev, namenjena popularizaciji letalstva: na aeromitingu so prikazali nekaj zelo drznih letov
  20.      aeronávtičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na aeronavtiko, letalski: aeronavtična šola / aeronavtična meteorologija
  21.      aeronávtika  -e ž (á) dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo: uprava za aeronavtiko // veda o letenju po zraku
  22.      áerostátičen  in aêrostátičen -čna -o prid. (-á; -á) nanašajoč se na aerostat ali aerostatiko: aerostatični pritisk; pionir aerostatične dejavnosti
  23.      áerostátika  in aêrostátika -e ž (-á; -á) nauk o ravnotežju mirujočih plinov in teles v njih: aerostatika in aerodinamika
  24.      afekran  -a -o prid. () nenaraven, izumetničen: ta človek je zelo afektiran; govoriti z afektiranim glasom; afektirana ženska; njeno afektirano govorjenje in vedenje afekrano prisl.: afektirano govoriti
  25.      afekranost  -i ž () lastnost afektiranega človeka; nenaravnost, izumetničenost: njegova afektiranost je zoprna / afektiranost v glasu, v govorjenju; modna afektiranost

   201 226 251 276 301 326 351 376 401 426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA