Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (32.080-32.104)


  1.      kolár 2 -ja m (ā) bel, trd ovratnik katoliških duhovnikov: župnik je bil v civilni obleki in brez kolarja ∙ ekspr. za vedno se je poslovil od kolarja opustil je duhovniški poklic ♪
  2.      kolavdácija  -e ž (á) teh. strokovni ogled opravljenega dela, zlasti v gradbeništvu, z odpravo obveznosti med izvajalcem in investitorjem: kolavdacija nove šole ♪
  3.      koláž  -a tudi colláge -ea [kolaž] m (ȃ) 1. um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem koščkov papirja, krpic, lesa, lepljenka: gvaš in kolaž / izdelki v kolažu // slika v tej tehniki: kupil je lep kolaž 2. publ. filmsko ali dramsko delo, narejeno iz zelo različnih snovnih, oblikovnih in drugih elementov ali delov: satirični kolaž / dramski kolaž ♪
  4.      kólca  kólc s mn. (ọ̄) 1. priprava z dvema kolesoma, na katero se pripne plug pri oranju: kolca so cvilila; naložila sta plug, kolca in brano na voz; fant je potiskal kolca v brazdo / plužna kolca 2. nar. ročni voziček, navadno na dveh kolesih: ves krompir je na kolcih zvozil domov ♪
  5.      kólcanje  -a [u̯c] s (ọ̄) glagolnik od kolcati: slišalo se je močno kolcanje ♪
  6.      kólce  -a s (ọ̄) nar. zahodno kolesce, kolo: sneti kolce z vozička ♪
  7.      kólč  -í [u̯č] ž (ọ̑) nar. zahodno odrezan del rozge ameriške trte za cepljenje z žlahtno trto; ključ: rezati kolči ♪
  8.      kolčákovec  -vca m (ā) med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik protirevolucionarnih sil admirala Kolčaka: boji s kolčakovci in denikinci ♪
  9.      kôlček  -čka [u̯č] m (ó) manjšalnica od kol: zabiti kolček v zemljo ♪
  10.      kolèb  -éba m (ȅ ẹ́) šport. nihajoči gib telovadca, visečega ali oprtega na drogu ali bradlji: delati kolebe ♪
  11.      kolébanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od kolebati: kolebanje cen, temperature / to njeno nenehno kolebanje ga spravlja v slabo voljo / kolebanje telovadca na drogu ♪
  12.      kolében  -bna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na koleb: kolebne vaje ◊ elektr. kolebno stikalo stikalo, pri katerem je hitrost vklapljanja ali izklapljanja odvisna od hitrosti premikanja ročice ♪
  13.      kôlec  -lca [u̯c] m (ó) 1. količek, količ: nasekal in ošilil je nekaj kolcev; zabiti kolec v zemljo 2. nar. kol: mlado drevesce je privezal k debelemu kolcu ♪
  14.      koléda  -e ž (ẹ̑) etn. 1. koledovanje: ponekod je bila koleda že zvečer pred božičem / ob koledah je bilo zmeraj veselo 2. voščilna pesem, kakršne pojejo koledniki; kolednica: prepevati kolede / božične kolede ♪
  15.      koledár  -ja m (á) 1. sistematična razdelitev leta na dneve, tedne in mesece: pomanjkljivosti obstoječega koledarja ♦ astr. gregorijanski koledar ki ga je vpeljal Gregor XIII. in je še sedaj veljaven; julijanski koledar ki ga je vpeljal Julij Cezar 2. list, več listov (papirja) z razdelitvijo leta na dneve, tedne in mesece, navadno s podatki o luninih menah, praznikih: obesiti koledar na steno; zapisati podatek na koledar / namizni, stenski, žepni koledar; stoletni koledar s podatki za najmanj sto let // knjiga, ki vsebuje poleg koledarskih podatkov še praktično poučne in literarne sestavke: prebirati koledar; marsikaj zanimivega je v tem koledarju / Izseljenski koledar ki ga izdaja Izseljenska matica Slovenije; koledar Prešernove družbe 3. publ., navadno s prilastkom razpored, red: pripravili so natančen koledar tekmovanj v zimski sezoni / izdelati koledar cvetenja medovitih rastlin ♪
  16.      koledárček  -čka m (á) manjšalnica od koledar 2: pogledati na koledarček / v usnje vezani žepni koledarčki ♪
  17.      kolédnica  -e ž (ẹ̑) etn. 1. voščilna pesem, kakršne pojejo koledniki: peti kolednice / božična, novoletna kolednica; kresna kolednica 2. ženska, ki koleduje: koledniki in kolednice ♪
  18.      koledovánje  in kolédovanje -a s (ȃ; ẹ̑) glagolnik od koledovati: koledovanja se je redno udeleževal ♪
  19.      kóledž  -a in kólidž -a tudi college -ea [tretja oblika kólidž tudi kóledž] m (ọ̑) v angleškem in ameriškem okolju višja ali visoka šola ali univerzi pridružena znanstvena ustanova: obiskovati koledž / vse tri otroke ima na koledžu ♪
  20.      koléga  -a tudi -e m (ẹ̑) 1. kdor ima s kom enak poklic ali je zaposlen v isti ustanovi: on je moj kolega; za pomoč je poprosil mlajšega kolega / kolega iz službe, šolskih let / kot nagovor spoštovani kolega 2. pog. tovariš, prijatelj: ves prosti čas prebije s kolegi; bila sta dobra kolega ♪
  21.      kolegiálen 1 -lna -o prid. (ȃ) pog. tovariški, prijateljski: biti kolegialen / imeti kolegialen odnos do drugih ♪
  22.      kolegiálnost  -i ž (ȃ) pog. tovarištvo, prijateljstvo: kolegialnost med sošolci / to je naredil le iz kolegialnosti do njega ♪
  23.      kolégica  -e ž (ẹ̑) 1. ženska, ki ima s kom enak poklic ali je zaposlena v isti ustanovi: ravnatelj je predstavil novo kolegico / kolegica iz pisarne 2. pog. tovarišica, prijateljica: ima veliko kolegic; njena najboljša kolegica ♪
  24.      kolégij  -a m (ẹ́) 1. skupina strokovnjakov, vodilnih uslužbencev v podjetju, ustanovi s posebno posvetovalno, odločevalno funkcijo: kolegij o tem še ni razpravljal; sestanek tovarniškega kolegija / strokovni kolegij; zdravniški kolegij // nav. ekspr. sestanek, posvet te skupine: sklicati kolegij; udeležiti se kolegija 2. knjiž., navadno s prilastkom skupnost ljudi v določeni ustanovi, instituciji, povezanih z istim poklicem, položajem; zbor: papež je upošteval predloge kardinalskega kolegija; profesorski kolegij / sodil mu je petčlanski sodni kolegij / sestanek uredniškega kolegija odbora 3. nekdaj vzgojni zavod s šolo in internatom, zlasti cerkveni: šolati se v kolegiju; jezuitski kolegij ◊ ped. ciklus predavanj, seminarjev na visoki šoli ♪
  25.      kôlek  -lka tudi -a m (ō) nazobčan listek z nominalno vrednostjo, ki se lepi na dokumente, vloge: kupiti kolek; priloga naj bo kolkovana s kolkom za dva dinarja ♪

   31.955 31.980 32.005 32.030 32.055 32.080 32.105 32.130 32.155 32.180  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA