Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (32.026-32.050) 
- kohezívnost -i ž (ȋ) fiz. sposobnost za kohezijo: neznatna kohezivnost med plinskimi molekulami; pren., knjiž. povečati kohezivnost delovnega kolektiva ♪
- kohórta -e ž (ọ̑) pri starih Rimljanih vojaška enota, deseti del legije: oborožene kohorte; poveljnik kohorte ♪
- koiné tudi kojné [kojne] m neskl., tudi ž neskl. (ẹ̑) lingv. iz več narečij nastali skupni jezik starih Grkov: vpliv govorjenega koine na knjižni jezik // tako nastalo narečje, jezik sploh: proučevati koine ♪
- kój in kòj prisl. (ọ̑; ȍ) nar. 1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja; takoj, brž: to reče in koj odide / rekli so mu, da mora priti koj nazaj / koj nato se je stemnilo 2. v neposredni bližini; tik: vas je koj za hribom ♪
- kója -e ž (ọ̑) knjiž., redko kabina, navadno na ladji: častnik je odšel počivat v kojo / slačilna koja v ambulanti ♪
- kojót -a m (ọ̑) zool. severnoameriška stepska zver, podobna volku, Canis latrans: lačni kojoti ♪
- kóka -e ž (ọ̑) bot. tropski grm, katerega listi vsebujejo kokain, Erythroxylon coca ♪
- kóka tudi kôka -e ž (ọ̑; ȏ) ljubk. kokoš: klicati koke ♪
- kókalj -a m (ọ́) med žitom rastoči plevel s škrlatno rdečimi cveti: kokalj in plavice ♪
- kókanje -a s (ọ̑) glagolnik od kokati: kokodajsanje in kokanje ♪
- kokárda -e ž (ȃ) nekdaj znak, navadno z barvami državne zastave ali z grbom: prišiti kokardo na čepico / dijaki s slovenskimi kokardami / fašistična kokarda ♪
- kokcidióza -e ž (ọ̑) vet. bolezen, ki jo povzroča kokcidij: zatiranje kokcidioze ♪
- kóker [kǝr] neskl. pril. (ọ́) lov., v zvezi koker španjel manjši lovski pes, navadno črne ali rjave barve z velikimi visečimi uhlji in dolgo, rahlo valovito dlako: gojiti koker španjele ♪
- kokéta -e ž (ẹ̑) ekspr. ženska, ki koketira, spogledljivka: bila je očarljiva koketa; vede se kot kaka koketa ♪
- kokéten -tna -o prid. (ẹ̑) nav. ekspr. ki izraža naklonjenost, simpatijo do osebe drugega spola, navadno z opaznim vedenjem ali govorjenjem, spogledljiv: bila je zelo koketna / koketno dekle / koketen nastop, pogled / koketna obleka kokétno prisl.: koketno se nasmihati; koketno zavezana ruta ♪
- koketeríja -e ž (ȋ) ekspr. koketiranje: potrebno je bilo precej koketerije, da je pritegnila njegovo pozornost; njene kretnje so bile polne premišljene koketerije / ne mara se spustiti z njim v koketerijo / uporabila je vso svojo koketerijo sposobnost koketiranja ♪
- kokétka -e ž (ẹ̑) ekspr. ženska, ki koketira, spogledljivka: postala je prava koketka; prikupna koketka ♪
- kokétnost -i ž (ẹ̑) nav. ekspr. lastnost, značilnost koketnega človeka: njen obraz je bil poln neprikrite koketnosti; očarala ga je z narejeno koketnostjo / koketnosti se je naučila v mestu koketiranja ♪
- kókica tudi kôkica -e ž (ọ̑; ȏ) ljubk. kokoš: mati je zelo skrbela za kokice ♪
- kokíla -e ž (ȋ) teh. votla kovinska priprava, po kateri se oblikuje vanjo vlita tekoča kovina: izdelovati kokile / jeklarska kokila ♪
- kokodájca -e ž (ȃ) šalj. kokoš: ima dosti kokodajc / Ta puta kokodajca bo nesla zlata jajca (O. Župančič) ♪
- kokodájs -a m (ȃ) posamezen glas pri kokodajsanju: slišati je bilo le kokodajs // redko kokodajsanje: kokoši so se z glasnim kokodajsom razpršile ♪
- kokodájs medm. (ȃ) posnema glas kokoši, zlasti ko znese jajce: kokodajs, kokodajs, se oglašajo kokoši ♪
- kokodájsanje -a s (ȃ) glagolnik od kokodajsati: kokodajsanje se je malo poleglo ♪
- kokodájska -e ž (ȃ) 1. šalj. kokoš: lisica je odnesla še eno kokodajsko 2. slabš. ženska, ki veliko in glasno govori: srečal je tisto zoprno kokodajsko ♪
31.901 31.926 31.951 31.976 32.001 32.026 32.051 32.076 32.101 32.126