Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (31.876-31.900)



  1.      klòf  medm. () posnema glas pri klofuti: klof, ga je udarila po licu
  2.      klofúta  -e ž (ú) udarec, navadno s plosko roko: dati, dobiti krepko klofuto / pog. primazal, pripeljal ji je dve klofuti okrog ušes // ekspr. kar povzroči komu razočaranje, neprijetnosti, navadno po krivici: za njegovo delo mu daje le klofute; gre za moralno klofuto / to je bila prava klofuta njegovemu prizadevanju
  3.      klofutánje  -a s () glagolnik od klofutati: spet to prerekanje in klofutanje
  4.      klòk  medm. () 1. posnema glas koklje, divjega petelina: klok, klok, vabi koklja 2. posnema glas tekočine pri prelivanju skozi ozko odprtino: iz posode je teklo v grlo: klok, klok, klok
  5.      klókanje  -a s (ọ̑) glagolnik od klokati: koklja je vabila piščeta z živahnim klokanjem / slišati je bilo le klokanje vina
  6.      klokotánje  -a s () glagolnik od klokotati: zamolklo klokotanje odtekajoče se vode / klokotanje strojnic / slišalo se je le klokotanje vina po grlu
  7.      klòn 1 klôna m ( ó) šport. gib trupa naprej, nazaj, vstran: preizkušnja klonov / vaditi klone trupa / biti v klonu
  8.      klòn 2 klôna m ( ó) agr. vegetativno razmnoženo potomstvo ene same matične rastline
  9.      kloníca  -e ž (í) 1. star. pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev; kolnica: potegniti voz iz klonice; v klonici je stala kočija // pokrit prostor za shranjevanje, čiščenje in popravljanje (tirnih) vozil; remiza: zadnji tramvaj je odhajal v klonico / lokomotivna klonica 2. knjiž. zavetje, zaklon, navadno v naravi: pred dežjem so se zatekli v klonico / v klonici je bilo nekaj konj
  10.      klòp  klôpa m ( ó) majhen zajedavec na koži človeka in nekaterih živali, s trdim, nazobčanim sesalom: izdreti klopa; fant se me drži ko klop ♦ zool. golobji klop
  11.      klóp  -í ž, daj., mest. ed. klópi (ọ̑) podolgovata lesena, kamnita priprava z nogami, podstavki za sedenje (več oseb): pred hišo je stala klop; leči na klop; sekiro je vrgel pod klop; sedeti na klopi; kamnita, lesena klop; klop ob steni, pri peči / posedli so po klopeh / kotna klop iz dveh krakov; vrtna klop; klop za obtožence // priprava v (šolskem) razredu iz sedeža in mize: sedi v prvi, zadnji klopi / knjige so spravili pod klop na polico klopi / oslovska klop nekdaj navadno zadnja klop, v kateri so za kazen morali sedeti slabi ali nedisciplinirani učenci // taka priprava s klečalnikom: ko je stopil v cerkev, so bile klopi že zasedene / sedi v stranski klopi ● pog. kar hitro ga je položil na klop premagal; ekspr. nismo kar za pod klop nismo še tako slabi, brez moči; žarg., šol. poslati učenca v klop reči mu, naj se vrne na svoje stalno mesto v razredu; dati mu negativno oceno; ekspr. to je bilo takrat, ko smo še v klopeh sedeli hodili v šolo; vznes. zasedel je poslansko klop postal je poslanec; ekspr. poznata se že iz šolskih klopi iz let skupnega šolanja; pog. drgniti, guliti hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. postavili te bomo na zatožno klop za svoje dejanje, ravnanje se boš moral zagovarjatišport. kazenska klop pri hokeju na ledu klop za igralce, začasno izključene iz igre zaradi prekrška; (telovadna) klop nizka klop za telesne vaje, zlasti v sedenju, ležanju
  12.      klôpen  -pna -o prid. () med., v zvezi klopni meningitis virusni meningitis, ki ga prenaša določen klop
  13.      klopotánje  -a s () glagolnik od klopotati: klopotanje cokel / sliši se klopotanje konjskih kopit / klopotanje mlinskih koles / klopotanje štorkelj
  14.      klopôtec  -tca m (ó) 1. lesena naprava s kladivci, ki dajejo ob udarjanju enakomerne glasove: klopotci v vinogradih drdrajo, klopotajo; s klopotcem je preganjal vrabce in škorce; vrti se kot klopotec v vetru 2. ekspr. kdor (rad) veliko govori: to ti je čvekač in klopotec 3. jajce, ki zaradi posušene, pokvarjene vsebine klopota: med jajci sta bila dva klopotca
  15.      klór  -a m (ọ̑) kem. dušljiv, strupen plin rumeno zelene barve, element Cl: razkužiti vodo s klorom
  16.      klorál  -a m () kem. brezbarvna, ostro dišeča tekočina, ki se uporablja zlasti za izdelavo diditija
  17.      klóramín  -a m (ọ̑-) kem. organska snov, ki se uporablja zlasti za razkuževanje in razbarvanje
  18.      kloréla  -e ž (ẹ̑) bot. enocelična zelena alga z enim vrčastim kloroplastom, Chlorella
  19.      klorofórm  -a m (ọ́) med., vet. brezbarvna hlapljiva tekočina, ki ima narkotični učinek: omamiti bolnika s kloroformom ♦ kem. metan, ki ima tri vodikove atome nadomeščene s klorom; triklormetan
  20.      klošár  -ja tudi clochárd -a [klošar -ja] m () zlasti v francoskem okolju brezdomec, potepuh: je eden izmed klošarjev in klatežev
  21.      klôščevec  -vca m (ó) bot. grm z zelo širokimi listi, iz semen katerega se pridobiva ricinovo olje, Ricinus communis: plantaže kloščevca
  22.      klóšter  -tra m (ọ̑) nižje pog. samostan: vzgojena je v kloštru / iti v klošter / nunski klošter
  23.      klóvnstvo  -a s (ọ́) lastnosti ali ravnanje, značilno za klovne: režiser njegovega klovnstva ni zabrisal; pren., ekspr. politično klovnstvo
  24.      klozét  -a m (ẹ̑) nižje pog. stranišče: ribal je hodnike in klozete / iti na klozet; neskl. pril.: klozet papir
  25.      klóža  -e ž (ọ̄) alp. plast iz snega, ki ga je nanesel in stisnil veter: komaj se je rešil izpod klože / sneg se je v kložah valil v dolino

   31.751 31.776 31.801 31.826 31.851 31.876 31.901 31.926 31.951 31.976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA