Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (31.726-31.750)



  1.      klávrn  -a -o prid., klávrnejši (á) nav. ekspr. 1. ki vzbuja pomilovanje, navadno zaradi videza: klavrn človek; bil je tih in klavrn / žival je nekam klavrna / spregovoril je s klavrnim glasom / klavrne razmere; klavrno življenje / klavrn konec 2. s širokim pomenskim obsegom slab, nezadovoljiv: bil je bolj klavrn večer / klavrno vreme / govoril je v klavrni francoščini / kritika je bila bolj klavrna / klavrno razpoloženje 3. nezadosten, majhen: dobila je klavrno doto; klavrne plače klávrno prisl.: držati se klavrno; predstava je klavrno propadla
  2.      klávrnost  -i ž (á) značilnost klavrnega: klavrnost življenja / ve za vzroke njene klavrnosti
  3.      klávski  -a -o prid. () nanašajoč se na klavce ali klanje: ni hotel več opravljati svojega klavskega posla / klavski nož
  4.      klavstrofobíja  -e ž () psiht. bolezenski strah pred zaprtim prostorom
  5.      klávščina  -e ž () redko klavnina: zaračunati klavščino
  6.      klávzula  -e ž () besedilo, pripomba, ki natančneje določa ali omejuje veljavnost pogodbe, listine: pogodbi pripisati klavzulo / s klavzulo omejen / na spričevalu je klavzula glede veljavnosti; po tej klavzuli se ne sme nihče vmešavatijur. blagovna, devizna, valutna, zlata klavzula pri kateri je osnova za določitev vrednosti pogodbene dajatve blago, devize, valuta, zlato; klavzula največjih ugodnosti klavzula v mednarodnih trgovinskih pogodbah, ki zagotavlja državam podpisnicam enake pogoje pri trgovanju
  7.      klavzúra  -e ž () 1. rel. predpis glede prepovedi vstopa drugim osebam v samostanske prostore: prelomiti, spoštovati klavzuro / samostanska klavzura // del samostana, v katerega nimajo dostopa zlasti osebe drugega spola: iti v klavzuro 2. žarg., šol. klavzurna naloga: pisali smo klavzuro
  8.      klavzúren  -rna -o prid. () šol., navadno v zvezi klavzurna naloga nadzorovani pismeni del zaključnega izpita, navadno na fakulteti: pisati klavzurno nalogo
  9.      klécanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od klecati: klecanje kolen
  10.      klécen  -cna -o prid. (ẹ̑) elektr., v zvezi klecno stikalo stikalo, katerega vzvod se lahko premakne v eno ali drugo skrajno lego
  11.      klečálnik  -a [tudi n] m () nizki klopi podobna priprava z oporo za roke, ki se uporablja za klečanje: poklekniti na klečalnik / na klečalniku je bila odprta knjiga
  12.      klečálo  -a s (á) star. klečalnik: poklekniti na klečalo
  13.      klečánje  -a s () glagolnik od klečati: od klečanja so jo bolela kolena
  14.      klečeplázec  -zca m () slabš. kdor si zaradi koristi ali iz strahu pretirano, ponižujoče prizadeva za naklonjenost nadrejenih: bil je klečeplazec in karierist
  15.      klečeplázenje  -a s (á) glagolnik od klečeplaziti: klečeplazenje pred oblastniki; klečeplazenje in kameleonstvo
  16.      kléj  -a m (ẹ̑) lepilo, pridobljeno zlasti iz nekaterih živalskih snovi: premazati, zalepiti s klejem / kuhati klej / klej v tablicah / čevljarski, mizarski klej; kostni, kožni klej; rastlinski, živalski klej ♦ teh. hladni klej ki lepi brez segrevanja; kazeinski klej iz kazeina, apna in dodatkov
  17.      klejênje  tudi kléjenje -a s (é; ẹ̑) glagolnik od klejiti: klejenje papirja, platna / stroj za klejenje
  18.      klék  -a m (ẹ̑) bot. zimzeleno drevo ali grm s ploščatimi poganjki in majhnimi olesenelimi storžki, Thuja: ameriški, vzhodni klek
  19.      klèk  klêka in klék -a m ( é; ẹ̑) evfem., navadno kot kletvica hudič, vrag: ti klek ti! da bi te klek! glej ga kleka!
  20.      kléka  -e ž (ẹ́) slabš. zelo suha, mršava žival, zlasti konj: v hlevu ima staro kleko // krivenčasto, zvito drevo: posekati kleko
  21.      klékelj  -klja tudi -na [kǝl] m (ẹ́) obrt. majhna lesena tuljava za ročno delanje čipk: naviti sukanec na klekelj
  22.      klékljanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od klekljati: preživlja se s klekljanjem / blazinica, sukanec za klekljanje / klekljanje čipk / ekspr. odložila je klekljanje
  23.      klén  -a -o prid. (ẹ̄) 1. knjiž. čvrst, krepek: klen rod; mož je še klen / klen značaj // nazoren, sočen: klene besede / piše v zelo klenem, plastičnem jeziku 2. nav. ekspr., v zvezi s pšenica, zrno zdrav, poln: klena pšenica kléno prisl.: bil je kleno odločen
  24.      klénkanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od klenkati: slišalo se je le klenkanje / klenkanje klavirja
  25.      klénost  -i ž (ẹ̄) knjiž. čvrstost, krepkost: klenost mladega človeka / klenost značaja // nazornost, sočnost: klenost stilnega izraza

   31.601 31.626 31.651 31.676 31.701 31.726 31.751 31.776 31.801 31.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA