Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (31.676-31.700)



  1.      klafáč  -a m (á) pog., slabš. 1. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: težko poslušam tega klafača; to ti je klafač in bahač 2. kvantač: je velik pijanec in klafač
  2.      klafánje  -a s () glagolnik od klafati: koliko časa zapravi s klafanjem / moti jo njegovo klafanje
  3.      klafédra  tudi klafêdra -e ž (ẹ̑; ) pog., slabš. grd, ponošen klobuk: nosi tisto klafedro s širokimi krajci
  4.      kláftra  -e ž () 1. nekdaj dolžinska mera, 1,896 m: lopa je dolga kakih deset klafter; meri eno klaftro in pol ∙ ekspr. najrajši bi se pogreznil sto klafter globoko zelo me je sram 2. star. prostorninska mera, zlasti za drva, približno 4 m3: dobil je dve klaftri drv / meriti na klaftre
  5.      klája  -e ž (á) živinska krma: dati klajo živini; klaja za konje, kravo; vreča klaje; slama za klajo / suha, zelena klaja
  6.      klájen  -jna -o prid. () agr., v zvezi klajno apno dodatek k živinski krmi, vsebujoč zlasti kalcij in fosfor
  7.      kláma  -e ž (á) 1. nar. dremavica, omotica: vzdramiti se iz klame / popoldne je preležala v klami 2. ekspr. neroden, neumen človek: ne bodi takšna klama / kot psovka molči, klama klamasta
  8.      klámav  -a -o prid. (á) ekspr. omotičen, mlahav: trop klamavih ovc / bili so že vsi klamavi
  9.      klámfa  -e ž () pog. železna priprava, zlasti za začasno spenjanje lesenih delov: zabiti klamfo v trama / železna klamfa; prim. penja, skoba
  10.      klán  -a m () 1. zgod. skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki temelji na mitično sorodstvenem odnosu s svojim totemom: prepoved ženitve med pripadniki istega klana; pripadnik klana krokodila, orla 2. slabš. skupina ljudi, ki jih tesno družijo enaki interesi, prizadevanja: pripada vplivnemu klanu
  11.      klánček  -čka m (á) manjšalnica od klanec: zaviti po klančku navzdol / ves klanček je poln trobentic
  12.      klančína  -e ž (í) 1. grad. umetno narejena, nekoliko nagnjena površina za lažji dostop na nižji ali višji nivo: sezidati klančino / bočna klančina 2. knjiž., redko majhen klanec, vzpetina: pozno ponoči je čez klančino prišlo krdelce
  13.      klánčnica  -e ž () 1. žel. naprava, s katero se premosti višinska razlika med rampo in vagonom: postaviti klančnico ♦ žel. priprava, gibljivo pritrjena na vagon za prevoz avtomobilov 2. knjiž., redko majhen klanec, vzpetina: spremila ga je do ovinka prve klančnice
  14.      klánec  -nca m (á) strmi del poti, ceste: srečala sta se na klancu; šel je po hudem, strmem klancu / pot ima precej klancev / stopati, voziti v klanec navkreber // nagnjen svet, strmina: spustil se je po klancu v dolino; hiša stoji pod klancem / star. iti čez klanec grič, hribfiz. poševna ravnina
  15.      klaníca  -e ž (í) nar. klana deska: zaboj iz klanic / zamenjati lojtrnice s klanicami
  16.      klánjanje  -a s () glagolnik od klanjati se: globoko klanjanje / klanjanje pisatelju / hlapčevsko klanjanje pred tujci
  17.      klánje  -a s (ā) glagolnik od klati: klanje goved, prašičev; namenjen za klanje / spet je prišlo do klanja; konec svetovnega klanja svetovne vojne / klanje lesa
  18.      klàp  medm. () posnema glas pri udarcu ob zapiranju: roleta se spusti, klap
  19.      klápa 1 -e ž (á) pog. skupina, druščina: pripada isti klapi; hotel se je uveljaviti v klapi / s svojo klapo je šel na izlet / fantje se družijo v večje ali manjše klape / tatinske klape
  20.      klápa 2 -e ž (á) film. priprava za označevanje sinhronosti zvočnega in filmskega posnetka pri snemanju: tajnica je stopila s klapo pred kamero ∙ žarg., film. padla je prva klapa začelo se je snemanje filma
  21.      klápast  -a -o prid. (á) 1. nav. ekspr., navadno v zvezi z uho povešen, ohlapen: pes s klapastimi ušesi 2. ekspr. potrt, pobit: ves zmeden je in klapast / od bolezni je še vsa klapasta brez moči, onemogla
  22.      klapoúšec  -šca m () ekspr. žival s klapastimi ušesi, navadno zajec: klapoušec ji je požrl vse zelje na vrtu; pren. pa so res klapoušci ti fantje
  23.      klarét  -a m (ẹ̑) agr. belo vino, dobljeno z neposrednim stiskanjem grozdja: kozarec klareta
  24.      klarinét  -a m (ẹ̑) pihalni instrument z višjim tonskim obsegom: igrati klarinet / altovski, basovski klarinet
  25.      klás  -a m () 1. zgornji del rastline, ki vsebuje zrna, zlasti pri pšenici, ječmenu, rži: klas zori; poln, prazen, težek klas / žito že dela klas / pšenica gre v klas zori / pšenični, žitni klas ∙ ekspr. zdaj mu gre delo v klas mu uspeva, se uspešno končujebot. klas socvetje s sedečimi cveti na podaljšani osi; sestavljeni klas ki ima na osrednjem vretencu posamezne manjše klase 2. nar. (koruzni) storž: ta koruza ima manjše klase

   31.551 31.576 31.601 31.626 31.651 31.676 31.701 31.726 31.751 31.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA