Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (31.301-31.325)



  1.      karát  -a m () obrt. 1. utežna mera za drage kamne, 0,2 g: najdeni diamant je tehtal dvaindvajset karatov / cena za karat smaragda 2. enota za merjenje čistote žlahtnih kovin: čisto zlato ima štiriindvajset karatov
  2.      karateíst  -a m () športnik, ki goji karate: karateisti in judoisti
  3.      karáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na karat: okraski iz 18-karatnega zlata / karatna mera priprava za približno ugotavljanje karatov pri briljantih; karatna tehtnica tehtnica, ki kaže težo dragega kamna v karatih
  4.      karavána  -e ž () 1. v orientalskem okolju skupina zaradi varnosti skupaj potujočih ljudi, zlasti trgovcev, romarjev: karavana počiva, potuje skozi puščavo; priključiti se karavani / trgovske karavane 2. publ., navadno s prilastkom kolona, skupina: karavana avtobusov; pisana karavana kolesarjev / srečati karavano žensk zelo veliko; pren., knjiž. karavana misli ● publ. karavana prijateljstva organizirano potovanje skupine prebivalcev določenega kraja v drug kraj zaradi medsebojnega spoznavanja, prijateljstva; preg. psi lajajo, karavana gre dalje kljub napadom, nasprotovanju se nadaljuje določeno delo, delovanje
  5.      karavánseráj  in karaván-seráj -a m (-) v orientalskem okolju gostišče (za karavane): sezidati karavanseraj
  6.      karavánski  -a -o prid. () nanašajoč se na karavana 1: karavanske poti / karavanski promet
  7.      karavéla  -e ž (ẹ̑) navt., v 15. in 16. stoletju velika jadrnica s tremi ali štirimi jambori in latinskimi ali latinskimi in križnimi jadri: Kolumbova karavela; portugalske karavele
  8.      karbamíd  -a m () kem. brezbarvna kristalna snov, ki je v seču; sečnina: umetno pridobivati karbamid; uporabljati karbamid za umetna gnojila
  9.      karbíd  -a m () 1. kem. spojina kovine, silicija ali bora z ogljikom: značilnosti karbidov / železov karbid 2. poljud. spojina kalcija in ogljika, ki z vodo tvori acetilen, strok. kalcijev karbid: drobiti karbid / uporabljati karbid za razsvetljavo
  10.      karbíden  -dna -o prid. () nanašajoč se na karbid: karbidna zrnca / karbidna svetilka acetilenska svetilkakem. karbidno apno gašeno apno, ki ga tvori kalcijev karbid z vodo; metal. karbidna trdina zelo trda zlitina iz kovinskega karbida in kovinskega veziva
  11.      karbídka  -e ž () žarg. acetilenska svetilka: svetiti s karbidko
  12.      karbídovka  -e ž () pog. acetilenska svetilka: prižgati karbidovko; razsvetljevati jame s karbidovkami; petrolejke in karbidovke
  13.      karból  -a m (ọ̑) poljud. kristalna, v vodi topna snov, izvedena iz benzena z zamenjavo enega atoma vodika s hidroksilno skupino, strok. fenol: razkužiti s karbolom; vonj po karbolu // raztopina te snovi: umiti si roke s karbolom
  14.      karbolinéj  -a m (ẹ̑) kem. oljnata tekočina iz premogovega katrana, ki se uporablja za impregniranje lesa in zatiranje drevesnih škodljivcev: premazati, prepojiti s karbolinejem; vonj po karbolineju
  15.      karbón  -a m (ọ̑) 1. geol. obdobje mlajšega paleozoika, v katerem so se pojavili prvi iglavci in plazilci: bujno rastlinstvo v karbonu 2. pog. karbon papir: vstaviti med liste karbon; neskl. pril.: karbon papir papir za kopiranje, prevlečen s črno snovjo
  16.      karbonár  -ja m (á) zgod., v Italiji član tajnega društva za osvoboditev in združitev Italije v začetku 19. stoletja: preganjati karbonarje
  17.      karbonizácija  -e ž (á) glagolnik od karbonizirati: karbonizacija lesa / karbonizacija kosti pri močnih opeklinah / karbonizacija volne
  18.      karbónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na karbon: karbonske praproti / knjiž. karbonski papir karbon papir
  19.      karborúnd  -a m () teh. zelo trdo brusilno sredstvo: obdelovati material s karborundom ♦ min. spojina silicija z ogljikom
  20.      kárcer  -ja m (á) šol., v stari Avstriji disciplinska kazen, pri kateri mora biti učenec določen del prostega časa v šoli: dati, dobiti štiri ure karcerja
  21.      kardamóm  in kardamón -a m (ọ̑; ọ̑) bot. tropska rastlina z zelenkasto belimi cveti, katere plodovi se uporabljajo kot začimba, Elettaria cardamomum: gojiti kardamom // gastr. posušeni plodovi te rastline: kardamom in cimet
  22.      kardánski  -a -o prid. () v zvezah: navt. kardanski sistem priprava iz obročev, ki omogoča, da v njej nameščene priprave ostanejo zmeraj v vodoravni legi; strojn. kardanski pogon pogon, ki ima kardansko gred; kardanski zgib priprava za prenos vrtilnega gibanja med gredema, ki tvorita topi kot; kardanska gred dvodelna gred s kardanskim zgibom v sredi
  23.      kardinál  -a m () 1. najvišji dostojanstvenik v rimskokatoliški cerkvi: kardinali volijo papeža / imenovati nove kardinale 2. agr. jesensko jabolko z rdečimi progami ali kardinalsko rdeče barve: trgati kardinale / pisani kardinal; rdeči kardinal ◊ agr. kardinal trta z zgodaj zorečimi rdečimi grozdi z debelimi jagodami; breskev z rumenkastim mesom in rdečo lupino; zool. kardinali ptice pevke z živo pisanim perjem in perjanico, ki živijo v Severni Ameriki, Fringillinae
  24.      kardinálen  -lna -o prid. () 1. knjiž. glaven, bistven: odkriti v drami kardinalne točke, ob katerih se dogajanje lomi / kardinalne strani neba / to dejstvo je kardinalnega pomena za razjasnitev nesoglasij 2. ekspr. zelo velik: narediti kardinalno napako ◊ mat. kardinalno število število, ki izraža moč množice
  25.      kardinálski  -a -o prid. () nanašajoč se na kardinale: kardinalsko življenje / dobiti kardinalsko čast / kardinalski klobuk trd, črn klobuk z okroglo štulo in širokimi krajevci; ekspr. dobiti kardinalski klobuk postati kardinalrel. kardinalski zbor zbor vseh kardinalov, zbranih zaradi kake naloge kardinálsko prisl.: kardinalsko rdeča barva rdeča barva z vijoličastim odtenkom

   31.176 31.201 31.226 31.251 31.276 31.301 31.326 31.351 31.376 31.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA