Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (31.251-31.275)



  1.      kaplán  -a m () duhovnik, ki pomaga župniku ali župnemu upravitelju: kaplan in župnik / biti nameščen za kaplana ♦ rel. stolni kaplan
  2.      kaplaníja  -e ž () hiša, namenjena za prebivanje kaplana: zbrali so se v kaplaniji; popravilo župnišča in kaplanije ◊ zgod. teritorialna enota katoliške cerkve, ki ima kaplana z dohodki zlasti iz nepremičnin
  3.      kaplanovánje  -a s () glagolnik od kaplanovati: dolgoletno kaplanovanje
  4.      káplar  -ja m () v stari Jugoslaviji čin komandirja desetine ali nosilec tega čina, desetnik: kaplarji in naredniki
  5.      káplja  -e ž (á) 1. tekočina v obliki kroglice: kaplja kane, pade; debele, drobne, težke, velike kaplje; kaplja olja; podobna sta si kot kaplja kaplji / deževne kaplje; potne kaplje; rosne, vodne kaplje / voda se nabira kaplja za kapljo; ekspr. ljudje so prihajali po kapljah v presledkih drug za drugim; vlaga sili iz zidu v kapljah; ekspr. popiti do zadnje kaplje vse // madež, lisa, ki ga povzroči takšna tekočina: na cesti so se poznale velike kaplje / strjena kaplja krvi / obrisati kaplje z okna ∙ pomoč je zalegla toliko kot kaplja v morje nič; zelo malo; pesn. človek je kot kaplja na veji njegova usoda je negotova; je nepomemben, neznaten 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina tekočine: privoščiti si vsaj kapljo vina; zadnja kaplja krvi ji je izginila z obraza / boriti, braniti se do zadnje kaplje krvi dokler bo še kdo živ; pri izviru ni bilo niti kaplje vode prav nič; pren., knjiž. rad bi zaužil vsaj kapljo sreče 3. pog., navadno s prilastkom alkoholna pijača, zlasti vino; kapljica: v tej gostilni imajo dobro kapljo / vinska kaplja
  6.      kápljica  -e ž (á) 1. manjšalnica od kaplja 1, 2: a) kapljice padajo / deževne, vodne, znojne kapljice / razpršiti tekočino v drobne kapljice / jemati zdravilo po kapljicah; sprememba je nastajala počasi, kakor po kapljicah / grenka kapljica spoznanja b) po kosilu spije samo kapljico vina / ko bi imel vsaj kapljico poguma 2. pog., navadno s prilastkom alkoholna pijača, zlasti vino: točijo dolenjsko kapljico; pristna, žlahtna kapljica / vinska kapljica 3. mn. tekoče zdravilo, katerega količina se za uporabo odmerja s številom kapljic: zdravnik predpiše kapljice; dajati si kapljice v uho / jemati kapljice uživati jih / kapljice za oči / baldrijanove kapljice
  7.      kápna  -e ž (ā) pog. prevleka za (prešito) odejo: kapna z rombastim izrezom
  8.      kapníca  -e ž (í) voda, zbrana, prestrežena ob padavinah, navadno s strehe: piti, uporabljati kapnico / rezervoar s kapnico // star. vodnjak za tako vodo: betonirati kapnico / zajemati vodo iz kapnice ◊ geogr. voda, ki pronica skozi kamnino in kaplja s stropa kraških jam
  9.      kapník  in kápnik -a m (í; ) gozd. drevo, ki je zaradi sosednjih višjih dreves zaostalo v rasti
  10.      kápo  -a stil. -ta m () med drugo svetovno vojno jetnik v koncentracijskem taborišču, ki opravlja pazniška dela: biti kapo; kapo barake, celice / jetniški kapo
  11.      kápok  -a m () tekst. svilnato vlakno iz plodov nekaterih tropskih dreves: polniti rešilne pasove s kapokom; bombaž in kapok
  12.      kápra  -e ž () nav. mn., gastr. popek kaprovca, ki se uporablja kot začimba: vložiti kapre v kis; sesekljane kapre / omaka iz kaper
  13.      kapríca  -e ž () nav. ekspr. kar kaže, izraža pretirano zahtevnost ali samovoljnost, trmo: nenaden odhod ni bil njihova kaprica; ustreči vsem kapricam gostov; boriti se proti otrokovim kapricam / ta ženska ima, pog. zganja kaprice // kar kaže, izraža pretirano težnjo po posebnem, nenavadnem: te figure se sprva zdijo le kaprice, vendar sloni zgradba skladbe na njih / posnemati tuje modne kaprice ● ekspr. njegova revolucionarnost je samo kaprica je nepristna, neiskrena; ekspr. napraviti kaj iz kaprice iz kljubovalnosti, trme
  14.      kaprícast  -a -o prid. () nav. ekspr. ki ima pretirane, samovoljne zahteve, želje: kapricasta ženska / kapricasta navada navada, ki kaže, izraža pretiravanje, samovoljnost
  15.      kapricióznost  -i ž (ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost muhastega človeka; muhavost: kapricioznost mestnih žensk; kapricioznost in razdražljivost / to dejanje je izraz njene kapricioznosti / ustregel je vsem kapricioznostim kapricam // nenavadnost, presenetljivost: kapricioznost sloga
  16.      kaprióla  -e ž (ọ̑) knjiž. kozolec, poskok: delati kapriole
  17.      káprovec  -vca m () bot., navadno v zvezi navadni kaprovec trnat grm z okroglimi listi in belkastimi cveti, Capparis rupestris: kaprovci in oleandri
  18.      kápselj  -na [sǝl] m (á) nižje pog. vžigalna kapica: udariti po kapseljnu // naboj za (otroške) pištole: kapselj poči / pištolica na kapseljne
  19.      kápsula  -e ž () 1. zdravilo v želatinastem ali škrobnem ovoju: pogoltniti kapsulo; kapsule in tablete / prodajati zdravilo v obliki kapsul / ricinusovo olje v kapsulah 2. teh. del vesoljske ladje brez osnovnih potisnih raket: kapsula z dvema članoma posadke / kapsula vesoljske ladje / kapsula pristane na luni lunarni modul 3. anat., navadno s prilastkom tkivo, ki ovija kak organ; ovojnica: ledvična, sklepna kapsula ♦ biol. bakterijska kapsula trdna ali sluzasta snov, s katero se obdajo nekatere bakterije, bakterijska ovojnica
  20.      kapúca  -e ž () koničasto pokrivalo, navadno prišito ali pripeto k oblačilu: potegniti si kapuco čez glavo, na glavo; dežni plašč s kapuco
  21.      kapúcast  -a -o prid. () ekspr. podoben kapuci: kapucasti vrhovi ◊ anat. kapucasta mišica mišica, ki povezuje vrat in hrbet
  22.      kapucín  -a m () 1. član strožjega reda frančiškanov: kapucini in minoriti 2. pog. (prava) kava s smetano ali spenjenim mlekom: piti kapucin / naročiti dva kapucina
  23.      kapucináda  -e ž () zastar. moralistični sestavek, govor, pridiga: ni mogel poslušati njegove kapucinade / zaiti v kapucinado pridiganje, moraliziranje
  24.      kapucínar  -ja m () ekspr. kapucin: srečati kapucinarja / pog. naročiti kapucinar ◊ igr. otroška igra, pri kateri igralec sprašuje druge, kdo ima izgubljeno kapo gospoda kapucinarja
  25.      kapucínka  -e ž () okrasna rastlina s poleglim ali vzpenjajočim se steblom in navadno z rumenimi ali oranžnimi cveti: posaditi kapucinke; močno dišeče kapucinke ◊ zool. kapucinke opice, ki imajo oprijemalni rep in roke brez palca, Cebidae

   31.126 31.151 31.176 31.201 31.226 31.251 31.276 31.301 31.326 31.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA