Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (31.126-31.150) 
- kamerléngo -a m (ẹ̑) rel. najstarejši kardinal, ki po papeževi smrti upravlja apostolski sedež do izvolitve novega papeža ♪
- kàmgárn -a m (ȁ-á) tkanina iz česane volnene preje: kostim, obleka iz kamgarna ♪
- kamikáze -e in -a m (ȃ) v japonskem okolju, med drugo svetovno vojno pilot, ki se s posebnim letalom ali torpedom zaleti v sovražno ladjo: kamikaze je potopil letalonosilko; napad kamikaz / ekspr. ta šofer je pravi kamikaze ♪
- kamílica -e ž (ȋ) nav. mn. grmičasta zdravilna rastlina z drobnimi listi in belimi cveti: na sončnih grobljah je polno kamilic / nabirati, sušiti kamilice cvete kamilice // posušeni cveti te rastline: skuhati čaj iz kamilic // čaj iz teh cvetov: dajati otroku kamilice; izpirati oči s kamilicami ◊ bot. pasja kamilica rastlina z belimi ali rumenimi cveti v koških, Anthemis ♪
- kamíličen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kamilice: kamilični cveti / kamilični čaj; kamilično olje ♪
- kamín -a m (ȋ) 1. vzidana peč z odprtim kuriščem: greti se, sedeti pri kaminu; v kaminu so gorela velika polena; širok marmornat kamin; polica nad kaminom / angleški kamin // nižja, manjša sobna peč: zakuriti v kaminu / sobni kamin 2. nar. zahodno dimnik: omesti kamin 3. alp. strma razpoka v skalovju z vzporednima stenama: gvozditi po kaminu; navpičen kamin ♪
- kamínast -a -o prid. (ȋ) alp. podoben kaminu: kaminasta grapa / kaminasti žleb širši žleb s položnim dnom ♪
- kamínček -čka m (ȋ) manjšalnica od kamin: greti se ob kaminčku / sobni kaminček / preplezati skozi ozki kaminček ♪
- kamión -a m (ọ̑) večji avtomobil za prevoz tovorov; tovornjak, tovorni avtomobil: iztovarjati, natovarjati kamion; kabina kamiona; voznik kamiona / pripeljati kamion peska / pettonski kamion; kamion cisterna; kamion hladilnik ♪
- kamiónček -čka m (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od kamion: peljati se s kamiončkom; otroški avtomobilčki in kamiončki ♪
- kamionét -a m (ẹ̑) avt. manjši avtomobil za prevoz tovorov: natovoriti kamionet; kabina kamioneta ♪
- kamioníst -a m (ȋ) kdor vozi kamion: kamionist je zapeljal s cestišča ♪
- kamižóla -e ž (ọ̑) nekdaj kratek moški suknjič, navadno oprijet: obleči, zapeti si kamižolo; platnena, suknena kamižola / prišli so vojaki v rdečih hlačah in belih kamižolah ♪
- kámnica tudi kámenica -e ž (ȃ) 1. zool. sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih; kotorna: v rušju je gnezdila kamnica 2. bot. užitna goba, ki z micelijem poveže apnenčasto zemljo v debelo, lehnjaku podobno kepo, Polyporellus tuberaster; prim. kamenica ♪
- kamnína in kamenína -e ž (ȋ) trdni sestavni del zemeljske skorje: proučevati kamnino; določevati rudnine v kamnini; krhka, zelo trda kamnina; različne plasti kamnine; izračunati starost kamnine; razpoke v kamnini / apnena, dolomitska kamnina; vulkanska kamnina ♦ geol. eruptivna kamnina; inkrustirana kamnina; magmatska kamnina nastala iz magme; petr. kavernozna kamnina ki ima veliko votlin; metamorfna kamnina; prim. kamenina ♪
- kamno... ali kámno... prvi del zloženk (ā) nanašajoč se na kamen: kamnolom, kamnosek, kamnoseški; kamnotisk, kamnotiskar ♪
- kamnokràs in kamnokrás tudi kamenokràs in kamenokrás -ása m (ȁ á; ȃ) bot. nizka gorska rastlina z drobnimi vijoličastimi cveti, Petrocallis: goste blazinice kamnokrasa ♪
- kamnokréč tudi kamenokréč -a m (ẹ̑) bot. blazinasta ali rušnata gorska rastlina s posameznimi ali v latasto socvetje združenimi cveti, Saxifraga: nasršeni, skorjasti kamnokreč ♪
- kamnolòm -ôma m (ȍ ó) kraj, prostor, kjer se pridobiva, lomi kamen: delati v kamnolomu; izčrpan, opuščen kamnolom / granitni kamnolom ♪
- kamnomèt -éta m (ȅ ẹ́) 1. grad. plast večjih kamnov za utrditev brega, nasipa, opornika: narediti, položiti kamnomet 2. v starem in srednjem veku vojaška priprava za metanje kamenja ♪
- kamnorézec -zca m (ẹ̑) redko kamnosek: dalmatinski kamnorezci // brusilec (dragih, poldragih kamnov): znan kamnorezec ♪
- kamnoséštvo -a s (ẹ̑) kamnoseška obrt: učiti se kamnoseštva / temelji hiše pričajo o visoki stopnji takratnega kamnoseštva / opustiti kamnoseštvo opravljanje kamnoseškega poklica ♪
- kámoli prisl. (ȃ) zastar. kaj šele: junak romana ne vzbuja niti zanimanja, kamoli sočustvovanje ♪
- kámor prisl. (ȃ) navadno s členkom izraža poljubnost usmerjenosti: želi si stran, kamor si že bodi; lastovke so sedale na žlebove ali kamor že / piše se tudi brez vejice udari, naj pade kamor hoče; prim. kamorkoli ♪
- kámor vez. (ȃ) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje kraja, proti kateremu je dejanje usmerjeno ali ga doseže: šla sva, kamor je kazal kažipot; ni tam, kamor sem ga postavil / to je črta, do kamor seže povodenj do katere; ni mogel na univerzo, kamor ga je mikalo ∙ vznes. nima, kamor bi glavo položil nima kje stanovati, prespati // za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je usmerjeno dejanje, ali dosege tega kraja: povsod, kamor je prišel, so ga lepo sprejeli; ekspr.: kamor pogledaš, sama voda; ne boš več hodil z doma, kadar in kamor te bo volja ♪
31.001 31.026 31.051 31.076 31.101 31.126 31.151 31.176 31.201 31.226