Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (31.080-31.104)


  1.      kalína  -e ž (ȋ) bot. grm s suličastimi listi, belimi cveti v socvetjih in črnimi jagodami, Ligustrum vulgare: kalina se je razrasla v gosto živo mejo ♪
  2.      kalítev 1 -tve ž (ȋ) glagolnik od kaliti1: kalitev vode / kalitev (nočnega) miru ♪
  3.      kalítev 2 -tve ž (ȋ) glagolnik od kaliti2: kalitev jekla ♪
  4.      kalítev 3 -tve ž (ȋ) glagolnik od kaliti3: pomen vlage za kalitev / kalitev semen ♪
  5.      kalívost  tudi kaljívost -i ž (í) sposobnost semena, da (vz)kali: ugotoviti, če ima seme ustrezno kalivost; ohraniti, preveriti kalivost / kalivost semena ♪
  6.      kaljênje 1 -a s (é) glagolnik od kaliti1: kaljenje tekočine / plačati kazen zaradi kaljenja (nočnega) miru ♪
  7.      kaljênje 2 -a s (é) glagolnik od kaliti2: kaljenje jekla / olje za kaljenje ♪
  8.      kaljív  -a -o prid. (ȋ í) metal. ki se da kaliti: kaljiva kovina ♪
  9.      kaljívost  -i ž (í) metal. sposobnost kovine, da se da kaliti: kaljivost jekla ♪
  10.      kalkulácija  -e ž (á) ekon. računsko ugotavljanje stroškov zaradi določitve cene proizvodu ali storitvi; izračunavanje, preračunavanje: osnovan na točni kalkulaciji / ukvarjati se s kalkulacijo / po dosedanjih kalkulacijah so stroški veliki / kalkulacija nabavne, prodajne cene / oddelek za kalkulacijo // predračun, račun: napraviti kalkulacijo stroškov; med kalkulacijo in obračunom je bila velika razlika ♪
  11.      kalkulacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kalkulacijo: kalkulacijski postopek / visoke cene so bile posledica napačne kalkulacijske politike podjetij / kalkulacijska cena ♪
  12.      kalkulánt  -a m (ā á) 1. ekon. kdor se poklicno ukvarja s kalkuliranjem: kalkulanti in analitiki 2. redko preračunljivec, računar: ne bodi tak kalkulant ♪
  13.      kalkulántka  -e ž (ā) ženska oblika od kalkulant: razpisati delovno mesto kalkulantke ♪
  14.      kalkulíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kalkulirati: kalkuliranje stroškov / kalkuliranje dohodka gospodarskih organizacij ♪
  15.      kálnost  -i ž (á) lastnost, značilnost kalnega: kalnost vina, vode / kalnost oči / povzročati kalnost ♪
  16.      kálo  -a m (ȃ) zmanjšanje teže, prostornine ali kvalitete, ki nastane pri blagu med prevozom, predelavo, skladiščenjem: izguba zaradi prevelikega kala; dovoljevati dva procenta kala / upoštevati kalo v ceni / prevozni, skladiščni kalo // nav. ekspr. količina blaga, ki gre pri tem v izgubo: zaračunati pri pošiljki tudi kalo ♪
  17.      kalónce  prisl. (ọ̑) nar. tolminsko, navadno pri prenašanju človeka na hrbtu ali na plečih; štuporamo: nesti otroka kalonce ♪
  18.      kalòp  -ôpa m, mest. ed. tudi kalópu (ȍ ó) pog. zelo hiter tek, zlasti pri konju; galop: kalop je konja utrudil / pognati konja v kalop // ekspr., v prislovni rabi izraža veliko hitrost, naglico: zlezel je ven in (v) kalop na policijo ♪
  19.      kalóričen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kalorije: kalorična jed; prehrana mora biti kalorična in hranilna / kalorična vrednost hrane vrednost hrane, merjena glede na energijo, potrebno za opravljanje bioloških funkcij in obstoj organizma / premog je zelo kaloričen ♦ elektr. kalorična elektrarna termoelektrarna; teh. kalorična vrednost goriva kurilna vrednost goriva ♪
  20.      kalóričnost  -i ž (ọ́) kalorična vrednost: skrbeti za zadostno kaloričnost prehrane; nizka kaloričnost ♦ teh. kaloričnost zemeljskega plina kurilnost ♪
  21.      kaloríja  -e ž (ȋ) enota za merjenje toplote: dnevni obrok hrane znaša 2.400 kalorij / ta premog ima 4.500 kalorij / meriti v kalorijah ♦ fiz. mala kalorija; velika kalorija kilokalorija // ekspr. (kalorična) hrana: preveč kalorij si si naložil na krožnik ♪
  22.      kalórika  -e ž (ọ́) fiz. nauk o toploti: poglavja iz kalorike ♪
  23.      kalóta  -e ž (ọ̑) 1. arhit. polkrogelni del kupole: mogočna kalota cerkvene kupole 2. grad. zidani obok v predoru: zidati kalote s kamnom ◊ anat. (lobanjska) kalota lobanjski svod ♪
  24.      kalumét  -a m (ẹ̑) knjiž., pri Indijancih okrašena pipa z dolgim, ravnim ustnikom, ki se uporablja zlasti ob sklepanju miru; pipa miru: prižgati kalumet ♪
  25.      kalúp  -a m (ȗ) 1. votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita snov: izdelovati kalupe; leseni, mavčni kalupi; kalup v tleh / vlivati v kalup / kalup za zidake ♦ teh. peščeni kalup 2. nav. ekspr. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: umetnost je zavrgla vse kalupe / verze je hotel preliti v neki metrični kalup / hotel jo je oblikovati po svojem kalupu ♪

   30.955 30.980 31.005 31.030 31.055 31.080 31.105 31.130 31.155 31.180  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA