Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (3.101-3.125)


  1.      galimatías  -a m (ȋ) psiht. zmedeno, nesmiselno govorjenje ♪
  2.      gáliti  -im nedov. (á ā) knjiž., redko odkrivati, razgaljati: galiti preteklost ♪
  3.      galonírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. našiti okrasne trakove: galonirati klobuk galoníran -a -o: galonirana uniforma / galonirani vratarji ♪
  4.      galopírati  -am nedov. (ȋ) zelo hitro teči: po cesti je galopiral konj / galopiral je na iskrem vrancu / ekspr. kam pa galopiraš; pren., publ., ekspr. cene galopirajo navzgor ♦ vet. zelo hitro, skokoma teči ♪
  5.      galvanizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. teh. elektrolitsko prekrivati predmete s kovinsko plastjo: galvanizirati pločevino 2. med. zdraviti z enosmernim tokom: galvanizirati revmatičnega bolnika galvanizíran -a -o: galvanizirana žica ♪
  6.      galvanokávstika  -e ž (á) med. izžiganje tkiva z iglo, ki jo razžari enosmerni električni tok ♪
  7.      galvanoplástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na galvanoplastiko: galvanoplastični odtis; galvanoplastična kopija ♪
  8.      galvanoplástika  -e ž (á) teh. izdelava kovinskih predmetov ali njihovih negativov z elektrolitskim nanašanjem kovinske plasti na modele ♪
  9.      ganíti  in gániti -em dov. (ȋ á; gānjen) 1. vzbuditi čustven odziv: film nas gane; niti jok ga ne gane; njeno pripovedovanje ga je ganilo; pismo ga je ganilo do solz / pesn. ganiti srce 2. raba peša, navadno z nikalnico narediti gib, premakniti: ganiti roko v slovo; z nogami ne more ganiti / po cele ure sedi in ne gane se ne gane ∙ ekspr. niti z mezincem, s prstom ni ganil za to čisto nič ni naredil, prispeval za to ganíti se in gániti se z nikalnico spremeniti položaj, stanje: ob oknu stoji in se ne gane; zrak je bil tako miren, da se nobena bilka ni ganila; nisva se upala ganiti // ekspr. iti stran, oditi: več dni se ni ganil iz sobe; da se mi ne ganeš od doma; podnevi in ponoči se ni ganil od sinove postelje; ni se ganil s svojega mesta ● ekspr. dajmo, ganimo se! naredimo, ukrenimo že kaj gánjen -a -o: biti ganjen; globoko ganjen / spregovoril je z ganjenim glasom ∙ ekspr. ganjen do solz zelo, močno ♪
  10.      garantírati  -am dov. in nedov. (ȋ) obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti; zajamčiti, dati poroštvo: material za proizvodnjo so jim garantirali; ne morejo garantirati, da se jim ne bo nič zgodilo // trg. obvezati se za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi: tovarna garantira (za) svoje izdelke ● ekspr. slabo boš končal, to ti garantiram o tem sem trdno prepričan garantíran -a -o: garantirani izdelki / garantirana preskrba ♪
  11.      gárati  -am nedov. (ȃ) nar. strgati ščetine, goliti: prašiča so polili z vrelo vodo in ga začeli garati // star. drgniti, guliti: domače platno ga je garalo; žrebe se gara ob drevo ♪
  12.      garáti  -ám nedov. (á ȃ) zelo veliko, naporno delati, zlasti fizično: hlapec je garal vse življenje; leta in leta so garali tovarnarjem; vse dni gara na polju; pri tej hiši garajo noč in dan; gara ko (črna) živina / ekspr. v uradu gara za tri ♪
  13.      garažírati  -am nedov. in dov. (ȋ) shranjevati, imeti vozilo v garaži: garažirati avto / pog. svoj avto garažira kar v veži ♪
  14.      gárbati  -am nedov. (ȃ) pog., ekspr. močno tepsti: garbal ga je s palico po hrbtu ♪
  15.      garnírati  -am dov. in nedov. (ȋ) okrasiti glavno jed z dodatnimi jedmi, živili, obložiti: garnirati pečenko z zelenjavo in gobicami // knjiž. okrasiti, olepšati: mizo so lepo garnirali; pren., ekspr. vse ugotovitve so v diskusiji garnirali s številkami garníran -a -o: garnirana bržola ♪
  16.      gasíti  -ím nedov. (ȋ í) ovirati, preprečevati gorenje: gasiti požar; vsa vas je gasila gorečo hišo; takoj so prihiteli gasit / gasiti apno živo apno polivati z vodo; pren., ekspr. gasiti iskre upanja; z vinom (si) gasi žejo ∙ ekspr. v gostilni (si) gasi jezo iz jeze pije alkoholne pijače ♦ metal. gasiti jeklo razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju; kaliti gasíti se redko ugašati: iskre so se gasile v noči gašèn -êna -o: gašeno apno ♪
  17.      gásniti  -em nedov. (á ȃ) knjiž. ugašati: ogenj v peči je začel gasniti; svetilka že gasne / dan počasi gasne; zvezda za zvezdo je gasnila / dekle od dne do dne bolj gasne / ljudje so gasnili v plinskih celicah gasnóč -a -e tudi gasnèč -éča -e: gasnoč dan ♪
  18.      gastrítis  -a m (ȋ) med. vnetje želodčne sluznice: kronični gastritis ♪
  19.      gátiti  -im nedov., gáčen in gáten (á ȃ) 1. redko mašiti, zapirati: bil je v množici, ki je gatila vhod; vozovi so gatili pot 2. gačiti: zna gatiti živali gátiti se redko zaustavljati se, kopičiti se: jed se mu je gatila v grlu ♪
  20.      gávzniti  -em dov. (á ȃ) vulg. umreti: gavznil bo, preden bo minilo tri dni ♪
  21.      gazírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. agr. dodajati tekočini plin: gazirati brezalkoholne pijače 2. tekst. z gorečim plinom ali razžarjenimi ploščami odstranjevati štrleča vlakna, smoditi: gazirati tkanino gazíran -a -o: gazirana preja ♦ agr. gazirano vino vino, ki se peni zaradi dodane ogljikove kisline ♪
  22.      gáziti  -im nedov., gázila in gazíla (á ȃ) hoditi po čem mehkem, udirajočem se: gaziti debel sneg; do gležnjev gazimo blato / gaziti na celo po nepregaženem, neprehojenem snegu // knjiž., redko teptati: konjska kopita so neusmiljeno gazila žito; pren., ekspr. sramotno gazi vse svoje ideale; gaziti pravico gazèč -éča -e: s težavo gazeč visok sneg ♪
  23.      generalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. dognanje, ugotovitev, ki se nanaša na en primer, razširiti na vse podobne primere; posplošiti: nekritično generalizirati generalizíran -a -o: generalizirane predstave so postale pojem; stvari so bile preveč generalizirane ♪
  24.      generatíven  -vna -o prid. (ȋ) biol. nanašajoč se na ploditev, ploditven: generativni organi / generativna doba žene / generativno razmnoževanje rastline spolno razmnoževanje ♪
  25.      generírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. povzročati nastanek česa; porajati, ustvarjati: turizem generira nova delovna mesta ♦ elektr. računalnik generira podatke 2. lingv. tvoriti nove jezikovne enote iz danih jezikovnih enot po določenem postopku: generirati povedi, sintagme ♪

   2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA