Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (30.630-30.654)



  1.      jecljánje  -a s () glagolnik od jecljati: povedati gladko, brez jecljanja / odvaditi se jecljanja / njegova novela je podobna plahemu jecljanju
  2.      jecljávec  -vca m () kdor jeclja: ugotoviti odstotek jecljavcev
  3.      jecljávost  -i ž (á) lastnost, značilnost jecljavega: jecljavost govora / odvaditi koga jecljavosti jecljanja
  4.      jéča  -e ž (ẹ́) 1. nav. ekspr. prostor za osebe, ki jim je odvzeta prostost; zapor: okupatorji so napolnili ječe z nedolžnimi ljudmi; vlačili so jih po ječah in taboriščih; fašistične ječe / bati se ječe; pren. zbežati iz ječe civilizacije ∙ ekspr. vreči, vtakniti koga v ječo zapreti ga; ekspr. Avstrijo so imenovali ječo narodov državo, v kateri so nekateri narodi zatirani 2. nekdaj navadno zelo neudoben prostor za osebe, ki jim je odvzeta prostost, zlasti v gradovih: ogledati si ječe; pobegniti, rešiti se iz ječe; dve leti je bil v ječi 3. jur., do 1930 prostostna kazen za hudodelstva: obsoditi koga na več let ječe / težka ječa; trdnjavska ječa v nekaterih deželah, nekdaj kazen za velika hudodelstva
  5.      ječánje  -a s () glagolnik od ječati: iz sobe se je slišalo milo, tiho ječanje; ječanje pretepenih tovarišev / ječanje dvigal, lesa pod nogami
  6.      ječár  -ja m (á) nekdaj kdor pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje: podkupiti ječarja; grajski ječar / ekspr. ječarji so odprli vse celice, prihajala je svoboda pazniki
  7.      ječaríca  -e ž (í) nekdaj ženska, ki pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje: pridobiti si naklonjenost ječarice
  8.      ječávec  -vca m () nar. gorenjsko, ekspr. kdor (rad) toži, tarna, zlasti zaradi bolezni: nadležni ječavci
  9.      jêčmen  -éna mẹ́) 1. kulturna rastlina, katere klas je sestavljen iz enocvetnih klaskov, ali njeno seme: mlatiti, sejati, žeti ječmen; mleti, phati ječmen; pražiti ječmen za kavo / jari, ozimni ječmen 2. gnojno vnetje lojnic v veki: dela se mu ječmen; imeti ječmen ◊ agr. dvovrstni ječmen dvovrstnik; goli ječmen ki se pri mlačvi izlušči iz pleve; bot. mišji ječmen trava z resastimi klaski, ki raste na nerodovitnih tleh, Hordeum murinum; etn. žeti ječmen po ljudskem verovanju zdraviti ječmen (v veki) z izgovarjanjem besed »ječmen žanjem« in s posnemanjem kretenj pri žetvi
  10.      ječménček  -čka m (ẹ̑) nav. ekspr. 1. ješprenj: oprati, zakuhati ječmenček / ni marala jesti ječmenčka 2. gnojno vnetje lojnic v veki; ječmen: dela se mu ječmenček
  11.      ječmeníšče  in ječménišče -a s (í; ẹ̄) njiva, na kateri je rasel ječmen: preorati ječmenišče; sejati ajdo po ječmenišču
  12.      ječménovka  -e ž (ẹ́) 1. ječmenova slama: uporabljati ječmenovko za krmo 2. pog. kar je iz ječmena: ona pije pravo kavo, jaz pa ječmenovko / kruh iz ječmenovke ječmenove moke
  13.      jéd  -í ž, daj., mest. ed. jédi (ẹ̑) 1. živilo, pripravljeno za uživanje, navadno z dodatki: vsaka jed mu tekne; kuhati, pripravljati, servirati jedi; gosta, neslana, okusna, dobro zabeljena jed; žganci so njegova najljubša jed / mesne, mlečne, zelenjavne jedi / na razpolago so gotove jedi že pripravljene; postreči s hladnimi jedmi ki se jedo nekuhane ali ohlajene; kmečka jed preprosta jed, ki se pripravlja zlasti na kmetih; narodna jed značilna za kak narod, kako področje; obredna jed ki je v navadi ob določeni priložnosti, včasih s simbolnim pomenom; samostojna jed ki se jé brez drugih jedi; jedi po naročilu ki se pripravijo sorazmerno hitro, če jih gost naročigastr. glavna jed najizdatnejši del kosila ali večerje; začetna jed prva jed na menuju, ki se daje pred juho ali glavno jedjo; predjed; rel. postna jed ki se sme jesti tudi na postne dni // ed. kar se jé, jedi: skrbeti za jed in pijačo; madeži od jedi / jed mu je obležala v želodcu / dolgo vzdrži brez jedi hrane; ljubi dobro jed 2. ed. uživanje hrane, jedi: siliti k jedi; brati pri jedi; zmernost v jedi; piti med jedjo / jemati zdravilo po jedi, pred jedjo ● nižje pog. nazaj se držati pri jedi jesti manj, kot si kdo želi; pog., ekspr. še pes ima rad pri jedi mir med jedjo se ljudje ne smejo motiti, nadlegovati s kakimi opravki
  14.      jedáča  -e ž (á) nav. ekspr. kar se jé, jedi: pripravljati jedačo za slavje; zahvaliti se za jedačo; na veselici je za jedačo in pijačo poskrbljeno / zmernost v jedači v jedi
  15.      jédec  -dca m (ẹ̑) 1. kdor jé, uživa hrano: gostilna je bila polna pivcev in jedcev / jedec surovega mesa, planktona // nav. ekspr. kdor (rad) dosti jé: v naši družini smo vsi jedci / on je slab, velik jedec 2. nav. ekspr. oseba, ki jo je treba preživljati: pri hiši je dosti jedcev, a malo delavcev
  16.      jédek  -dka -o prid., jédkejši (ẹ́) 1. ki najeda, razjeda snov ali tkivo: jedki plini, strupi; jedka snov, tekočina ♦ kem. jedke kemikalije 2. ki kaže nenaklonjen, nedobrohoten odnos zlasti z govorjenjem: jedek človek; z njim je bil jedek; postati jedek in hud // ki izraža nenaklonjenost, nedobrohotnost: zatekajo se k jedkemu humorju in ironiji; jedki prepiri; jedek smehljaj / jedke karikature 3. knjiž. ščemeč, oster, rezek: jedek dim, mraz; jedki vbodljaji / jedka bolečina jédko prisl.: jedko delovati na kožo; jedko se nasmehniti
  17.      jédenje  -a s (ẹ́) knjiž., redko uživanje hrane, jedi; jed: pretirano jedenje in pitje; potreba po jedenju
  18.      jedílen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na uživanje hrane: žvenket jedilnega pribora in porcelana; jedilni prostor; jedilna posoda; jedilno orodje / jedilni kot del prostora, urejen za serviranje hrane; miza, kotna klop in stoli za tak prostor; jedilni pribor pribor, ki ga sestavljajo žlica, vilice, nož in čajna žlička; jedilni servis sklede za juho in prikuho z globokimi, plitvimi in desertnimi krožniki, navadno za šest ali dvanajst oseb; jedilni vagon vagon, urejen za serviranje hrane potnikom 2. ki se uporablja za prehrano, jed: jedilni krompir; jedilna buča; jedilna čokolada čokolada za kuhanje; jedilno olje ♦ gastr. jedilna soda bel prah, ki se uporablja zlasti za rahljanje medenega in krhkega testa 3. nanašajoč se na jedi, jestvine: jedilna omara; jedilna shramba / jedilni list seznam jedi, ki se v določenem gostinskem lokalu lahko dobijoekspr. prilagoditi jedilni list letnemu času prehrano, jedi
  19.      jedílnica  -e ž () prostor, urejen za serviranje hrane: zbrati se v jedilnici h kosilu; dom je dobil veliko jedilnico; stanovanje ima jedilnico, dnevno sobo in več spalnic // pohištvo za ta prostor, zlasti v stanovanju: jedilnica iz orehovega lesa
  20.      jedílnik  -a m () 1. seznam jedi za redne dnevne obroke: sestaviti jedilnik za cel teden / jedilnik gostije / prilagoditi jedilnik letnemu času prehrano, jedi; človek ima pester jedilnik hrano // seznam jedi, ki se v določenem gostinskem lokalu lahko dobijo; jedilni list: listati po jedilniku 2. jedilni vagon: iti v jedilnik na zajtrk; jedilniki in spalniki
  21.      jedílniški  -a -o prid. () nanašajoč se na jedilnico: sesti za jedilniško mizo / jedilniška baraka
  22.      jedílo  -a s (í) nav. mn., knjiž. živilo, pripravljeno za uživanje, navadno z dodatki; jed: pripravlja dobra jedila; izbrana, okusna jedila; vrsta jedil / hladna in topla jedila / star. Le malo vam jedila, bratje, hranim (F. Prešeren) hranerel. blagoslov(itev) velikonočnih jedil blagoslovitev gnjati, pirhov, hrena in potice, ki se pripravijo za veliko noč
  23.      jédka  -e ž (ẹ̑) tekst., tisk. sredstvo za jedkanje
  24.      jedkálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na jedkanje: jedkalni postopek / jedkalna kopel ♦ tisk. jedkalni stroj stroj za jedkanje klišejev
  25.      jedkálnica  -e ž () prostor za jedkanje: opremiti jedkalnico

   30.505 30.530 30.555 30.580 30.605 30.630 30.655 30.680 30.705 30.730  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA