Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (30.430-30.454)


  1.      izza  predl., z rodilnikom 1. za izražanje usmerjenosti iz položaja za čim: luna vzhaja izza gore; vstati izza mize; voz pripelje izza ovinka / izza ograje se zasliši krik // knjiž., redko za izražanje položaja za čim; za: skrivati se izza vogla 2. raba peša za izražanje časovnega izhodišča v preteklosti; iz: znamenje izza turških časov; poznava se izza šolskih let / star. izza mlada iz zamlada; izza očetove smrti ni bil več doma od očetove smrti ∙ Tavčarjev roman Izza kongresa iz časov kongresa ♪
  2.      izzidáva  -e ž (ȃ) glagolnik od izzidati: izzidava jarka ♪
  3.      izzív  -a m (ȋ) glagolnik od izzvati: nihče ni odgovoril na njegov izziv; izziv na dvoboj, pretep / v njegovem glasu je čutiti izziv ♦ šport. svetovni prvak je sprejel izziv ♪
  4.      izziváč  -a m (á) nav. ekspr. kdor izziva: ta človek je nevaren izzivač; fantje so pretepli izzivače / fašistični izzivači ♪
  5.      izziválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor izziva: policija je aretirala izzivalce; spoprijeti, stepsti se z izzivalci / fašistični izzivalci ∙ ekspr. izzivalec smrti, usode kdor se zaradi velikega poguma, predrznosti izpostavlja veliki nevarnosti 2. šah., šport. kdor si pridobi pravico tekmovati s svetovnim prvakom za naslov prvaka: v dvoboju za naslov šahovskega svetovnega prvaka vodi izzivalec; v lahki kategoriji se izzivalcu ni posrečilo zmagati ♪
  6.      izziválen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki izziva: fant je nesramen in izzivalen / izzivalen glas, smeh / izzivalna predrznost; izzivalno vedenje / izzivalno premikanje čet ob meji 2. nav. ekspr. ki vzbuja pozornost zaradi nenavadnosti, posebnosti: nosila je izzivalno obleko izziválno prisl.: izzivalno govoriti, pogledati, se smejati; dekle se vede zelo izzivalno; nekaj gledalcev je izzivalno zapustilo dvorano; sam.: na njej je nekaj izzivalnega ♪
  7.      izziválnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost izzivalnega človeka: fantova izzivalnost ga skrbi; bil je znan zaradi svoje drznosti in izzivalnosti / ob njegovi izzivalnosti ne more ostati miren / ekspr. izzivalnost njene obleke ♪
  8.      izzívanje  -a s (í) glagolnik od izzivati: njegovo izzivanje ga je razburilo; izzivanje na pretep, vojno; izzivanje z besedami, vedenjem / izzivanje usode ♪
  9.      izziváški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na izzivače: izzivaško vedenje / organizirati izzivaški pohod / izzivaški agent ♪
  10.      izzvenévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od izzvenevati: izzvenevanje strun / izzvenevanje akordov ♪
  11.      izžarévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od izžarevati: izžarevanje toplote / radioaktivno izžarevanje; izžarevanje rentgenskih žarkov ♪
  12.      izžarjévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od izžarjévati: izžarjevanje toplote ♪
  13.      izžarjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od izžarjeváti: izžarjevanje jekla ♪
  14.      izžemálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izžemanje: izžemalna politika ◊ papir. izžemalni stroj stroj za odstranjevanje vode iz celuloze, lesovine ♪
  15.      izžémanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od izžemati: izžemanje soka iz limone / izžemanje perila / kapitalistično izžemanje; izžemanje delavcev, kmetov ♪
  16.      izžíganje  -a s (ȋ) glagolnik od izžigati: izžiganje rane, tkiva / izžiganje drevakov iz drevesnih debel ♪
  17.      izžít  -a -o prid. (ȋ) knjiž. izčrpan, oslabel, zlasti zaradi nerednega, razuzdanega življenja: izžit človek; bila je že nekoliko izžita, nič več mlada; izžit od veseljačenja / njen obraz je bil starikav in izžit ♪
  18.      izživétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od izživeti: njegova erotika ni imela možnosti za normalno izživetje; sodelovanje v društvu mu je pomenilo zlasti osebno izživetje / ljubezensko, spolno izživetje ♪
  19.      izžívljanje  -a s (í) glagolnik od izživljati: družabno, kulturno, politično izživljanje; želja po športnem izživljanju / ljubezensko, spolno izživljanje / zagovarjati neovirano izživljanje / izživljanje osebne moči ♪
  20.      izžrébanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od izžrebati: izžrebanje skupin za olimpijski turnir / izžrebanje srečk ♪
  21.      izžrébanka  -e ž (ẹ̄) ženska oblika od izžrebanec: izžrebanka prejme nagrado po pošti ♪
  22.      ížop  -a m (ȋ) bot. primorska rastlina z modrimi, rožnatimi ali belimi cveti v klasu in močno dišečimi listi; ožepek ♪
  23.      j  [jé in jǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, j jéja tudi j-ja (ẹ̄; ǝ̏) enajsta črka slovenske abecede: mali j; začni z velikim J // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje ♪
  24.      já  1 prisl. (ā) pog. 1. izraža pritrjevanje, ant. ne: »je to vaš sin?« »Ja« / potrka, in iz sobe se oglasi: ja! naprej; poklical je hčer: »Marija!« »Ja!« se mu je oglasila tukaj sem 2. izraža podkrepitev trditve: ja, tako je bilo; da ni tam mosta? Je, ja; o ja, nekaj je pa le prinesel / ja, ja, samo potepal bi se / ja, ti pa znaš govoriti 3. izraža pričakovanje pritrditve: saj pojdeš z nami, ja? ● pog. reci ja pritrdi, privoli; pog. ne reče ne ja ne ne ne pove svoje odločitve; pog. če sem zadovoljen, bi radi vedeli: ja in ne delno sem, delno pa ne; sam.: njen ja je bilo komaj slišati; prim. da ♪
  25.      já  2 prisl. (ȃ) pog. 1. poudarja samoumevnost povedanega; vendar: jurček je pa ja ena najboljših gob; svoj klobuk bom pa ja poznal / včasih okrepljen: pa se menda ja ne prepirata; pa ja (da); o, pa ja 2. izraža domislek: a ja, še to moram povedati // izraža prehod k drugačni misli: ja, hotel sem reči, da bi bilo treba več športa 3. izraža obotavljanje, pomislek: ja, čakaj malo, da premislim // izraža privolitev z nejevoljo: no ja, bomo pa šli domov 4. izraža nasprotje prejšnji misli: ima knjigo — ja, pa je ni bral; ostal je brez službe — ja, in zdaj? poje, to ja, pa ne v operi; prim. da ♪

   30.305 30.330 30.355 30.380 30.405 30.430 30.455 30.480 30.505 30.530  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA