Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (30.330-30.354) 
- iztólči -tólčem [ou̯] dov., iztólci iztólcite in iztolcíte; iztólkel iztólkla (ọ̑) 1. s tolčenjem spraviti iz česa: iztolči opeko iz zida 2. s tolčenjem narediti, izoblikovati: iztolči luknjo v zid ♦ um. iztolči ornament iztólčen -a -o: iztolčen relief; meč s srebrnimi iztolčenimi ročaji ♪
- iztovárjanje -a s (á) glagolnik od iztovarjati: iztovarjanje blaga; iztovarjanje pšenice iz vagona / iztovarjanje ladje ♪
- iztovorítev -tve ž (ȋ) glagolnik od iztovoriti: iztovoritev blaga ♪
- iztožítev -tve ž (ȋ) glagolnik od iztožiti: iztožitev dolga, terjatve ♪
- iztožljív -a -o prid. (ȋ í) jur. ki se da iztožiti: iztožljiv dolg; iztožljiva obveznost ♪
- iztožljívost -i ž (í) jur. značilnost, lastnost iztožljivega: iztožljivost obveznosti, terjatve ♪
- iztrébek -bka m (ẹ̑) nav. mn. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo: pregledati bolnikove iztrebke; gosti, redki iztrebki / človeški, mušji, živalski iztrebki ♪
- iztrebítev -tve ž (ȋ) glagolnik od iztrebiti: iztrebitev ustreljene divjačine / iztrebitev bogomilov ♪
- iztrébljanje -a s (ẹ́) glagolnik od iztrebljati: iztrebljanje gozda / iztrebljanje krokodilov / množično iztrebljanje Židov; iztrebljanje narodne manjšine / pospešiti iztrebljanje z odvajalnimi sredstvi; redno iztrebljanje ♪
- iztrébljenje -a s (ẹ́) glagolnik od iztrebiti: iztrebljenje gozda / iztrebljenje kitov / groziti narodu z iztrebljenjem / boj za iztrebljenje tuberkuloze / iztrebljenje črevesa ♪
- iztrebljeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) ekspr. kdor iztreblja, uničuje: nacisti so bili iztrebljevalci Židov ♪
- iztrebljevánje -a s (ȃ) iztrebljanje: iztrebljevanje gozdov / iztrebljevanje nalezljivih bolezni / iztrebljevanje blata ♪
- iztŕganost -i ž (ȓ) značilnost iztrganega: iztrganost listov / občutek iztrganosti in osamljenosti ♪
- iztróšenost -i ž (ọ́) publ. izrabljenost, dotrajanost: iztrošenost vozil ♪
- iztŕžek 1 -žka m (ȓ) denar, sprejet kot nadomestilo za kaj prodanega: za iztržek od sadja je kupil obleko; iztržek trgovine na drobno / dnevni iztržek; iztržek v gostinstvu je narasel za trideset odstotkov ∙ žarg., šport. iztržek dveh točk je velik uspeh naše enajsterice dosežek ♪
- iztŕžek 2 -žka m (ȓ) lingv. iz širšega besedila prevzeta besedna zveza: slovar nakazuje rabo besed z iztržki ◊ biblio. posebni odtis, ki ima naslov samo nad tekstom, gradivom ♪
- izučevánje -a s (ȃ) glagolnik od izučevati: izučevanje kovačev, pekov / izučevanje slovenskega jezika ♪
- izučítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izučiti: izučitev kovačev; izučitev v kovinski stroki ♪
- izúm -a m (ȃ) kar je na novo odkrito, ustvarjeno, zlasti na tehničnem področju: proizvodnja dobro izkorišča novi izum; patentirati, prijaviti izum; tehnični izum; registracija izumov / ekspr. njegov pesniški izum // odkritje, ustvaritev česa novega, zlasti na tehničnem področju: izum tiska je imel daljnosežne posledice ♪
- izumetníčenost -i ž (ȋ) značilnost izumetničenega: jezikovna izumetničenost; izumetničenost sloga, zgodbe / izumetničenost njenega vedenja ga odbija; govoril je preprosto, brez izumetničenosti ♪
- izumíranje -a s (ȋ) glagolnik od izumirati: narod je obsojen na počasno izumiranje; izumiranje rastlinskih, živalskih vrst / izumiranje nekaterih poklicev ♪
- izumíteljski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na izumitelje: prejeti odlikovanje za izumiteljske uspehe / izumiteljska dela ♪
- izumítev -tve ž (ȋ) redko izum: bil je ponosen na svojo izumitev / izumitev pisalnega stroja ♪
- izúmljanje -a s (ú) glagolnik od izumljati: izumljanje novih strojev / izumljanje novih načinov ustvarjanja ♪
- izumljívost -i ž (í) star. iznajdljivost, domiselnost: znan je zaradi svoje izumljivosti ♪
30.205 30.230 30.255 30.280 30.305 30.330 30.355 30.380 30.405 30.430