Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (30.280-30.304) 
- izslédek -dka m (ẹ̑) kar predstavlja posledico raziskovanja, raziskovalnega dela: objaviti izsledke svojega dela; razprava prinaša pomembne izsledke; znanstveni izsledki; izsledki tehničnih ved; najnovejši izsledki s področja atomske fizike / izsledek preiskave / priti do neprijetnih izsledkov dognanj ♪
- izsledítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izslediti: izsleditev atentatorja, morilca ♪
- izsledljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da izslediti, odkriti: glavna misel je težko izsledljiva ♪
- izsledovánje -a s (ȃ) glagolnik od izsledovati: izsledovanje divjadi / izsledovanje skrivačev / logično izsledovanje / izsledovanje resnice ♪
- izsrédniški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na izsrednik; ekscentrski: izsredniški pogon / izsredniška gred ♦ obrt. izsredniška stiskalnica stiskalnica, katere bistveni sestavni del so ekscentri ♪
- izstavítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izstaviti: izstavitev čeka, menice / izstavitev potrdila, spričevala / izstavitev računa ♪
- izstòp -ópa m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od izstopiti: izstop iz vlaka je bil težaven / izstop iz društva, organizacije / izstop iz šole / izstop iz vojne 2. kraj, prostor, kjer se da iz česa priti: sovražnik je obstreljeval izstop iz soteske / izstop je pri srednjih vratih ◊ alp. izstop na nameravanem mestu je onemogočil previs; tam je najbližji izstop iz kamina, stene; med., vet. izstop organa, dela organa pojav, da organ, del organa zaradi določenih okoliščin preneha biti v prvotni legi ♪
- izstópanje -a s (ọ̄) glagolnik od izstopati: poskrbeti za varno vstopanje in izstopanje potnikov / izstopanje iz organizacije ♪
- izstópen -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na izstop: izstopna postaja / izstopna vrata / izstopna izjava ◊ alp. izstopni kamin, previs; elektr. izstopna enota del (elektronskega) računalnika, ki prinaša informacije uporabniku; med. izstopna rana izstrelna rana; šol. izstopno spričevalo spričevalo, ki ga dobi učenec ob izstopu iz šole; teh. izstopna cev, odprtina; izstopna hitrost hitrost, s katero tekočina ali kaj drugega odhaja skozi kontrolno mejo ♪
- izstradálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za izstradanje: izstradalni ukrepi / groziti z izstradalno politiko ♪
- izstrádanje -a s (á) glagolnik od izstradati: polastiti se trdnjave z izstradanjem oblegancev ♪
- izstrádanost -i ž (á) stanje izstradanega človeka: umrl je zaradi izstradanosti ♪
- izstrélek -lka m (ẹ̑) valjasto, na eni strani navadno koničasto telo, ki ob sprožitvi ali vžigu zleti v določeno smer: sprožiti izstrelek; dimenzija, oblika, premer izstrelka; gibanje izstrelkov / medcelinski izstrelek; topovski izstrelek; izstrelek iz puške / šibrasti izstrelki ♦ fiz. izstrelek delec snovi, ki zadene kak drug delec snovi in s tem povzroči reakcijo; voj. dirigirani ali vodeni izstrelek ki se z elektronskimi napravami usmerja proti cilju ♪
- izstrelíšče -a s (í) kraj, prostor za izstrelitev, zlasti raket, vesoljskih ladij: odkriti nasprotnikovo izstrelišče; postaviti izstrelišče medcelinskih raket ♪
- izstrelítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izstreliti: izstrelitev krogle / izstrelitev vesoljske ladje, rakete, umetnega satelita ♪
- izstreljevánje -a s (ȃ) glagolnik od izstreljevati: izstreljevanje raket, umetnih satelitov; naprava za izstreljevanje ♪
- izstríči -strížem dov., izstrízi izstrízite; izstrígel izstrígla (í) 1. z rezanjem izločiti manjšo enoto iz česa; izrezati: izstriči članek iz časopisa / izstriči znamke s kuverte // ekspr. odstraniti posamezne dele česa: cenzura je izstrigla film 2. s striženjem zmanjšati gostoto las: frizerka ji je izstrigla lase ♪
- izsušênost -i ž (é) lastnost, stanje izsušenega: izsušenost kruha, zemlje / v grlu je začutila izsušenost / ekspr. izsušenost starih delavcev ♪
- izsuševánje -a s (ȃ) glagolnik od izsuševati: izsuševanje barja, močvirja; izsuševanje in namakanje zemljišč ♪
- izsušítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izsušiti: z izsušitvijo močvirij so pridobili precej obdelovalne zemlje / nevarnost za izsušitev rastline ♪
- izšívan -a -o prid. (í) star. vezen: izšivani prtički ♪
- izšólanost -i ž (ọ̑) značilnost izšolanega človeka: v delu se kaže njegova nadarjenost in izšolanost; dobra izšolanost diplomatov / izšolanost glasu ♪
- izšteválnica -e ž (ȃ) etn., pri otroški igri ritmizirano besedilo, s katerim se na začetku igre določijo udeležencem vloge v igri: naučiti se novo izštevalnico ♪
- izštévanka -e ž (ẹ́) etn., pri otroški igri ritmizirano besedilo, s katerim se na začetku igre določijo udeležencem vloge v igri: otroci poznajo veliko izštevank ♪
- iztakljiv ipd. gl. stakljiv ipd. ♪
30.155 30.180 30.205 30.230 30.255 30.280 30.305 30.330 30.355 30.380