Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (30.180-30.204)


  1.      izpraznítev  tudi spraznítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izprazniti: izpraznitev poštnega nabiralnika, skladišča / izpraznitev zasedenega ozemlja / izpraznitev stanovanja / izpraznitev službenega mesta ♪
  2.      izpráznjenost  -i ž (á) lastnost, značilnost izpraznjenega: mesto je bilo grozljivo zaradi popolne izpraznjenosti ♪
  3.      izpraznjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izpraznjevanje: izpraznjevalna priprava ♦ teh. izpraznjevalni ventil ♪
  4.      izpraznjevánje  tudi spraznjevánje -a s (ȃ) glagolnik od izpraznjevati: izpraznjevanje posode / izpraznjevanje črevesja; izpraznjevanje seča iz mehurja / izpraznjevanje gostiln, stanovanj ♪
  5.      izpréči  -préžem tudi spréči spréžem dov., izprézi izprézite in izprezíte tudi sprézi sprézite in sprezíte; izprégel izprégla tudi sprégel sprégla; nam. izpréč in izprèč tudi spréč in sprèč (ẹ́) 1. odpeti vprežno žival in ji sneti vprežno opremo: izpreči konje, vole / izpreči voz 2. ekspr. prenehati z delom, navadno napornim, dalj časa trajajočim: čas je, da izprežeš in si oddahneš; za nekaj časa bo treba izpreči / oče je izpregel in izročil posestvo sinu prenehal gospodariti izpréžen tudi spréžen -a -o: izprežen konj; izprežen voz ♪
  6.      izpred  in spred predl., z rodilnikom 1. za izražanje usmerjenosti iz položaja pred čim: avtobus odpelje izpred gostilne; umaknite se izpred ogledala / opazovati izpred vrat / v osmrtnicah pogreb bo izpred hiše žalosti v kateri je umrli živel // publ. za izražanje položaja pred čim; pred: avto stoji izpred garaže 2. za izražanje izhajanja iz časa pred čim: to je popevka izpred sedmih let; vračajo se razmere izpred vojne ♪
  7.      izpríčba  -e ž (ȋ) zastar. 1. dokaz, potrdilo: imeti izpričbe; neovrgljiva izpričba / pismena izpričba 2. spričevalo: dobiti izpričbo zrelosti 3. izjava: verjeli so mojim izpričbam ♪
  8.      izpričevánje  tudi spričevánje -a s (ȃ) glagolnik od izpričevati: izpričevanje enotnosti / izpričevanje resnice / po njegovem izpričevanju je ta dežela bogata ♪
  9.      izpričílo  -a s (í) star. dokaz, potrdilo: drama je izpričilo njegove umetniške tvornosti ♪
  10.      izpríjanje  -a s (ȋ) glagolnik od izprijati: moralno izprijanje; izprijanje dobrih kmečkih nravi ♪
  11.      izpríjenec  tudi spríjenec -nca m (ȋ) ekspr. izprijen človek: družiti se z izprijenci / moralni, spolni izprijenec ♪
  12.      izpríjenje  tudi spríjenje -a s (ȋ) glagolnik od izpriditi: moralno izprijenje; izprijenje značajev ♪
  13.      izpríjenka  tudi spríjenka -e ž (ȋ) ekspr. izprijena ženska: družiti se z izprijenkami ♪
  14.      izpríjenost  tudi spríjenost -i ž (ȋ) značilnost izprijenega človeka: prizadela ga je izprijenost tega mladega fanta / moralna, spolna izprijenost / izprijenost značaja / po mestih se je pojavila velika izprijenost ♪
  15.      izpŕtje  -a s (ȓ) glagolnik od izpreti: lastniki rudnika so razglasili izprtje / izprtje delavcev ♪
  16.      izpúh  -a m (ȗ) 1. strojn. odvajanje izrabljenih plinov iz motorjev z notranjim zgorevanjem ali pare: izpuh pare, plina; odprtina za izpuh 2. pog. izpušna cev: izpuh pri avtomobilu 3. redko izpušni plini, izpušne pare: izpuhi onesnažujejo ozračje ♪
  17.      izpuhtévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od izpuhtevati: izpuhtevanje vlage, vode / od izpuhtevanja potnih teles segret zrak ♪
  18.      izpulítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izpuliti: izpulitev zoba ♪
  19.      izpúst  -a m (ȗ) 1. izpustitev: aretiranec čaka na izpust; izpust iz zapora / izpust živine na pašo / izpust odplak, plinov 2. odprtina za izpuščanje česa: plinski avtomat ima lahko več izpustov; izpust za paro; zbiralnik z izpustom v reko ◊ agr. izpust ograjen prostor ob hlevu za izpuščanje živine; grad. izpust objekt pri dolinski pregradi za praznjenje vode iz akumulacijskega jezera; jur. pogojni izpust; lingv. izpust neuporaba jezikovne prvine, ki jo je iz zveze lahko razbrati ♪
  20.      izpústen  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na izpust: izpustno potrdilo / izpustna cev, pipa / izpustna vratca ♦ teh. izpustni ventil ♪
  21.      izpústnica  -e ž (ȗ) star. pismeno potrdilo o izpustitvi, izpustu: dobiti izpustnico; izpustnica iz šole, zapora ♪
  22.      izpuščáj  tudi spuščáj -a m (ȃ) bolezenska sprememba različne oblike in vrste na koži ali sluznici: izpuščaj se pojavi; dobiti, imeti izpuščaje; lisast, mehurčast izpuščaj; srbeč izpuščaj; izpuščaji po nogah / koprivnični, vročinski izpuščaj ◊ rib. drstni izpuščaji belkasti bradavičasti izrastki na koži samcev med drstjo ♪
  23.      izpúščanje  tudi spúščanje -a s (ú) glagolnik od izpuščati: izpuščanje pare / izpuščanje osebka v stavku; prim. spuščanje ♪
  24.      izpúšen  -šna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na izpuh: izpušni ventil; izpušna šoba / izpušni gib gib bata, pri katerem plini ali para po opravljenem delu izstopajo iz valja batnega stroja; izpušni plini plini, ki po opravljenem delu izstopajo iz motorja z notranjim zgorevanjem; izpušna cev cev, po kateri se odvajajo plini pri motorju z notranjim zgorevanjem ♪
  25.      izrába  -e ž (ȃ) glagolnik od izrabiti: izraba prostora / maksimalna izraba energije / izraba položaja / nadomestiti stare stroje zaradi izrabe izrabljenosti ♪

   30.055 30.080 30.105 30.130 30.155 30.180 30.205 30.230 30.255 30.280  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA