Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (30.126-30.150) 
- izplačljívost -i ž (í) lastnost izplačljivega: razpravljati o izplačljivosti zahtevane vsote / redko povečanje izplačljivosti v gospodarstvu likvidnosti, plačilne sposobnosti ♪
- izplàk tudi splàk -áka m (ȁ á) glagolnik od izplakniti: izplak posode / redko stranišče na izplak ♪
- izplakoválnik tudi splakoválnik -a m (ȃ) priprava za izplakovanje: umivati v izplakovalniku ♪
- izplakovánje tudi splakovánje -a s (ȃ) glagolnik od izplakovati: izplakovanje perila, posode; izplakovanje z vodo / posoda za izplakovanje / izplakovanje ust ♦ avt. izplakovanje dvotaktnega motorja odstranjevanje izpušnih plinov s svežo zmesjo goriva in zraka ♪
- izplazljív -a -o prid. (ȋ í) biol., navadno v zvezi izplazljiv jezik jezik, ki se da potisniti iz ust: žabe lovijo žuželke z izplazljivim jezikom ♪
- izplútje -a s (ȗ) glagolnik od izpluti: izplutje ladje; opravili so vsa dela, potrebna za izplutje ♪
- izpod tudi spod predl., z rodilnikom 1. za izražanje usmerjenosti iz položaja pod čim: lasje se mu usipajo izpod klobuka; potegniti pismo izpod knjige; prilesti izpod postelje; stopiti izpod šotora / prišel je izpod Gorjancev / luč visi izpod stropa; pren. osvoboditi se izpod okupatorja ∙ gleda ga izpod čela grdo, jezno; pogledoval ga je izpod čela plašno, skrivaj; ekspr. otroci, spravite se mi izpod nog umaknite se, pojdite proč // publ. za izražanje položaja pod čim; pod: proizvodnja je ostala izpod plana 2. publ. za izražanje nedosežene mere; pod: mladini izpod osemnajstih let vstop prepovedan; kupovati blago izpod vrednosti ♪
- izpod... ali izpod... in spod... ali izpod... tudi spod... predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje usmerjenosti iz položaja pod čim: izpodbiti, izpodkopati, izpodžagati 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: izpodjeda, izpodkop 3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: izpodneben, izpodnebnik; prim. spod... ♪
- izpodbíjanje in spodbíjanje -a s (í) glagolnik od izpodbijati: izpodbijanje železniških pragov / izpodbijanje dokazov, odločbe; izpodbijanje slovenstva ♪
- izpodbíten -tna -o prid. (ȋ) ki se da izpodbiti: izpodbitni dokazi / izdelki so izpodbitne vrednosti ♪
- izpodbójen -jna -o prid. (ọ̑) jur. 1. ki se da izpodbiti: izpodbojna odločba, pogodba 2. s katerim se izpodbija: izpodbojni zahtevek; izpodbojna tožba ♪
- izpodjédanje tudi spodjédanje -a s (ẹ́) glagolnik od izpodjedati: izpodjedanje korenin / izpodjedanje zemlje / izpodjedanje ugleda ♪
- izpodkòp tudi spodkòp -ópa m (ȍ ọ́) kar nastane z izpodkopavanjem: izpodkop je zadosti širok in globok ♪
- izpodkopávanje tudi spodkopávanje -a s (ȃ) glagolnik od izpodkopavati: hudourniško izpodkopavanje; izpodkopavanje temeljev / izpodkopavanje avtoritete, ugleda; izpodkopavanje državne ureditve ♪
- izpodnášanje in spodnášanje -a s (ȃ) glagolnik od izpodnašati: izpodnašanje brega / medsebojno izpodnašanje ♪
- izpodnében tudi spodnében -bna -o prid. (ẹ̑) ki pride, pade izpod neba: izpodnebna voda / rastline kljub pogosti izpodnebni moči slabo uspevajo ♦ min. izpodnebno železo meteorsko železo ♪
- izpodnébnik -a m (ẹ̑) petr. zlasti iz železa sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo; meteorit ♪
- izpodrezovánje in spodrezovánje -a s (ȃ) glagolnik od izpodrezovati: izpodrezovanje korenin ♪
- izpodrívanje in spodrívanje -a s (í) glagolnik od izpodrivati: izpodrivanje vode / izpodrivanje maternega jezika v takratnih šolah ♪
- izpolnítelj tudi spolnítelj -a [u̯n] m (ȋ) kdor kaj izpolni: izpolnitelj dolžnosti, obveznosti / stroj je samo izpolnitelj človekove volje ♪
- izpolnítev tudi spolnítev -tve [u̯n] ž (ȋ) glagolnik od izpolniti: doživel je izpolnitev življenjskih idealov; izpolnitev vseh želj / izpolnitev dolžnosti, obveznosti, pogodbe, predpisov / izpolnitev načrta / izpolnitev formularja, vprašalne pole ♪
- izpolnítven tudi spolnítven -a -o [u̯n] prid. (ȋ) nanašajoč se na izpolnitev: izpolnitvene dolžnosti, obveznosti ◊ jur. izpolnitveni čas čas, v katerem se mora obveznost izpolniti; izpolnitveni kraj kraj, v katerem se mora obveznost izpolniti; izpolnitvena tožba ♪
- izpólnjenje tudi spólnjenje -a [u̯n] s (ọ́) glagolnik od izpolniti: izpolnjenje želj / izpolnjenje dolžnosti / izpolnjenje načrta ♪
- izpolnjeválec tudi spolnjeválec -lca [u̯n-u̯c tudi u̯n-lc] m (ȃ) kdor kaj izpolnjuje: izpolnjevalec naročil, obveznosti, ukazov; ekspr. bil je slep izpolnjevalec volje drugih / izpolnjevalec zamisli in načrtov ♪
- izpolnjevánje tudi spolnjevánje -a [u̯n] s (ȃ) glagolnik od izpolnjevati: izpolnjevanje dolžnosti, obveznosti, predpisov; izpolnjevanje povelj, ukazov; usposobiti delavce za izpolnjevanje nalog / izpolnjevanje letnega načrta / izpolnjevanje formularjev ♪
30.001 30.026 30.051 30.076 30.101 30.126 30.151 30.176 30.201 30.226