Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (30.080-30.104)


  1.      izorávanje  -a s (ȃ) glagolnik od izoravati: izoravanje krompirja / plug za izoravanje ♪
  2.      izoritmíja  -e ž (ȋ) muz. nastopanje istega ritma v vseh glasovih hkrati: princip izoritmije ♪
  3.      izostájanje  -a s (ā) glagolnik od izostajati: neopravičeno izostajanje; izostajanje od dela, pouka ♪
  4.      izostánek  -nka m (ȃ) nenavzočnost koga na kakem mestu, pri kakem delu, čeprav bi praviloma moral biti navzoč: zmanjšati izostanke od pouka; kaznovati učenca zaradi neopravičenih izostankov; neupravičeni izostanki z dela // publ. nenavzočnost česa, čeprav bi se to praviloma moralo pojaviti: izostanek tipičnih znakov bolezni / izostanek mesečnega perila / izostanek letoviščarjev je zelo vplival na hotelsko dejavnost ♪
  5.      izostánkar  -ja m (ȃ) ekspr. kdor pogosto izostaja: kaznovati izostankarje ♪
  6.      izostánkarstvo  -a s (ȃ) ekspr. pogosto izostajanje: boriti se proti izostankarstvu in nedisciplini ♪
  7.      izostrítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izostriti: izostritev konice / izostritev estetskega čuta / izostritev kriterijev za presojo sodobne glasbe ♪
  8.      izotóničen  -čna -o prid. (ọ́) biol., v zvezi izotonična raztopina raztopina, ki ima enak osmotski pritisk kot raztopina na drugi strani celične membrane: izotonična in hipertonična raztopina ♪
  9.      izotóp  -a m (ọ̑) fiz. element v obliki, ki se po atomski masi razlikuje od drugih oblik tega elementa: uranovi izotopi / zdravljenje z radioaktivnimi izotopi ♪
  10.      izotrópen  -pna -o prid. (ọ̑) fiz. ki ima v različnih smereh enake fizikalne lastnosti, enakosmeren: izotropna snov ♦ min. optično izotropen ki v vseh smereh enako lomi svetlobo, enolomen ♪
  11.      izpàd  -áda m (ȁ á) 1. glagolnik od izpasti: a) izpad las, zob / izpad polglasnika b) izpad tekmovalca; izpad iz lige c) izpad generatorja; izpad proizvodnje zaradi redukcije električne energije / izpad slike na televiziji 2. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: njen izpad ga je presenetil; ogorčen izpad; živčni izpadi / izpadi ministra proti vladi // prekoračenje dovoljenega v ravnanju ali vedenju: v teh krajih pogostoma prihaja do šovinističnih izpadov; nacionalistični, ustaški izpadi 3. voj. akcija, pri kateri se obkoljena vojaška enota prebije iz utrjenih položajev: napraviti izpad; odločiti se za izpad; izpad iz trdnjave ◊ med., vet. izpad organa, dela organa pojav, da organ, del organa zaradi določenih okoliščin preneha biti v normalnem položaju; šport. izpad stoja, pri kateri je ena noga nekoliko skrčena v kolenu, druga pa iztegnjena ♪
  12.      izpádanje  -a s (ā) glagolnik od izpadati: izpadanje las / izpadanje polglasnika / izpadanje iz bunkerjev ♪
  13.      izpádek  -dka m (ȃ) 1. redko izpad: izpadek črke / izpadek naročil je občuten 2. zastar. primanjkljaj, izguba: imeti, kriti izpadek ♪
  14.      izpáden  -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na izpad: izpadni pojavi pri živčnih ljudeh / braniti izpadna vrata ◊ šport. izpadni korak korak, pri katerem je ena noga nekoliko skrčena v kolenu, druga pa iztegnjena; urb. izpadna cesta cesta, ki povezuje središče mesta ali mestno magistralo z zunanjo cestno mrežo ♪
  15.      izpádnik  -a m (ȃ) voj. kdor napravi izpad: zaustaviti izpadnike ♪
  16.      izpàh  -áha m (ȁ á) 1. med. premaknitev sklepne glavice iz sklepne jamice: izpah v kolku, rami / izpah noge 2. redko izpuščaj, mozolj: kožni izpah ◊ tisk. dvig polnila med tiskom ♪
  17.      izpáhek  -hka m (ȃ) redko izpuščaj, mozolj: dobiti izpahke ♪
  18.      izpahnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izpahniti: izpahnitev noge ♪
  19.      izpáhnjenje  -a s (á) glagolnik od izpahniti: izpahnjenje v rami ♪
  20.      izpahovánje  -a s (ȃ) glagolnik od izpahovati: izpahovanje mozoljev ◊ tekst. čiščenje mikalnih oblog pri mikalnih strojih; tisk. dviganje polnila med tiskom ♪
  21.      izparévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od izparevati: izparevanje tekočega goriva / izparevanje potu ♪
  22.      izparílnik  -a m (ȋ) teh. naprava, v kateri se (z vretjem) iz kapljevine izloča para: zgostiti mleko v izparilniku / na izparilniku v hladilniku se nabira led ♪
  23.      izparívanje  -a s (í) glagolnik od izparivati: izparivanje mleka / izparivanje vinske posode ♪
  24.      izparljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da izpariti: izparljiva olja ♪
  25.      izpeljánček  tudi speljánček -čka m (á) ptič, goden za letanje: komaj iz gnezda zleteli izpeljančki // ekspr. mlad, dozorevajoč človek, ki poskuša samostojno živeti: pozabavala se je z izpeljančkom ♪

   29.955 29.980 30.005 30.030 30.055 30.080 30.105 30.130 30.155 30.180  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA