Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (30.076-30.100) 
- izomêr -a m (ȇ) kem. spojina z enako empirično, a različno strukturno formulo kot določena spojina: izomeri imajo različne fizikalne in kemične lastnosti ♪
- izomeríja -e ž (ȋ) kem. pojav, da imajo spojine z enako empirično formulo, toda različno strukturno formulo, različne fizikalne in kemične lastnosti: ugotoviti izomerijo ♪
- izomíka -e ž (ȋ) zastar. izobrazba: skrbeti za izomiko ljudstva ♪
- ízop -a m (ȋ) bot. primorska rastlina z modrimi, rožnatimi ali belimi cveti v klasu in zelo dišečimi listi; ožepek: izpirati dlesni s čajem iz izopa ♪
- izorávanje -a s (ȃ) glagolnik od izoravati: izoravanje krompirja / plug za izoravanje ♪
- izoritmíja -e ž (ȋ) muz. nastopanje istega ritma v vseh glasovih hkrati: princip izoritmije ♪
- izostájanje -a s (ā) glagolnik od izostajati: neopravičeno izostajanje; izostajanje od dela, pouka ♪
- izostánek -nka m (ȃ) nenavzočnost koga na kakem mestu, pri kakem delu, čeprav bi praviloma moral biti navzoč: zmanjšati izostanke od pouka; kaznovati učenca zaradi neopravičenih izostankov; neupravičeni izostanki z dela // publ. nenavzočnost česa, čeprav bi se to praviloma moralo pojaviti: izostanek tipičnih znakov bolezni / izostanek mesečnega perila / izostanek letoviščarjev je zelo vplival na hotelsko dejavnost ♪
- izostánkar -ja m (ȃ) ekspr. kdor pogosto izostaja: kaznovati izostankarje ♪
- izostánkarstvo -a s (ȃ) ekspr. pogosto izostajanje: boriti se proti izostankarstvu in nedisciplini ♪
- izostrítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izostriti: izostritev konice / izostritev estetskega čuta / izostritev kriterijev za presojo sodobne glasbe ♪
- izotóničen -čna -o prid. (ọ́) biol., v zvezi izotonična raztopina raztopina, ki ima enak osmotski pritisk kot raztopina na drugi strani celične membrane: izotonična in hipertonična raztopina ♪
- izotóp -a m (ọ̑) fiz. element v obliki, ki se po atomski masi razlikuje od drugih oblik tega elementa: uranovi izotopi / zdravljenje z radioaktivnimi izotopi ♪
- izotrópen -pna -o prid. (ọ̑) fiz. ki ima v različnih smereh enake fizikalne lastnosti, enakosmeren: izotropna snov ♦ min. optično izotropen ki v vseh smereh enako lomi svetlobo, enolomen ♪
- izpàd -áda m (ȁ á) 1. glagolnik od izpasti: a) izpad las, zob / izpad polglasnika b) izpad tekmovalca; izpad iz lige c) izpad generatorja; izpad proizvodnje zaradi redukcije električne energije / izpad slike na televiziji 2. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: njen izpad ga je presenetil; ogorčen izpad; živčni izpadi / izpadi ministra proti vladi // prekoračenje dovoljenega v ravnanju ali vedenju: v teh krajih pogostoma prihaja do šovinističnih izpadov; nacionalistični, ustaški izpadi 3. voj. akcija, pri kateri se obkoljena vojaška enota prebije iz utrjenih položajev: napraviti izpad; odločiti se za izpad; izpad iz trdnjave ◊ med., vet. izpad organa, dela organa pojav, da organ, del organa zaradi
določenih okoliščin preneha biti v normalnem položaju; šport. izpad stoja, pri kateri je ena noga nekoliko skrčena v kolenu, druga pa iztegnjena ♪
- izpádanje -a s (ā) glagolnik od izpadati: izpadanje las / izpadanje polglasnika / izpadanje iz bunkerjev ♪
- izpádek -dka m (ȃ) 1. redko izpad: izpadek črke / izpadek naročil je občuten 2. zastar. primanjkljaj, izguba: imeti, kriti izpadek ♪
- izpáden -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na izpad: izpadni pojavi pri živčnih ljudeh / braniti izpadna vrata ◊ šport. izpadni korak korak, pri katerem je ena noga nekoliko skrčena v kolenu, druga pa iztegnjena; urb. izpadna cesta cesta, ki povezuje središče mesta ali mestno magistralo z zunanjo cestno mrežo ♪
- izpádnik -a m (ȃ) voj. kdor napravi izpad: zaustaviti izpadnike ♪
- izpàh -áha m (ȁ á) 1. med. premaknitev sklepne glavice iz sklepne jamice: izpah v kolku, rami / izpah noge 2. redko izpuščaj, mozolj: kožni izpah ◊ tisk. dvig polnila med tiskom ♪
- izpáhek -hka m (ȃ) redko izpuščaj, mozolj: dobiti izpahke ♪
- izpahnítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izpahniti: izpahnitev noge ♪
- izpáhnjenje -a s (á) glagolnik od izpahniti: izpahnjenje v rami ♪
- izpahovánje -a s (ȃ) glagolnik od izpahovati: izpahovanje mozoljev ◊ tekst. čiščenje mikalnih oblog pri mikalnih strojih; tisk. dviganje polnila med tiskom ♪
- izparévanje -a s (ẹ́) glagolnik od izparevati: izparevanje tekočega goriva / izparevanje potu ♪
29.951 29.976 30.001 30.026 30.051 30.076 30.101 30.126 30.151 30.176