Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (29.530-29.554) 
- inkluzíja in inklúzija -e ž (ȋ; ú) mat. odnos med množicama, pri katerem je ena množica podmnožica druge, vsebovanje: zapisati znak za inkluzijo ♪
- inkluzíve prisl. (ȋ) knjiž., redko vključno, vštevši: za izpit se je treba prijaviti do 26. februarja inkluzive ♪
- inkluzívno prisl. (ȋ) knjiž. vključno, vštevši: prošnjo je treba oddati inkluzivno do 20. januarja ♪
- inkógnito -a m (ọ̑) pri omenjanju znanih osebnosti, zlasti z javnimi funkcijami nastopanje, pojavljanje določene osebe, ne da bi bilo (javnosti) znano, kdo ta je: ministrov inkognito v letovišču / varovati svoj inkognito / redko potovati, priti v inkognitu inkognito ♪
- inkógnito prisl. (ọ̑) pri omenjanju znanih osebnosti, zlasti z javnimi funkcijami izraža, da (javnosti) ni znano, kdo določena oseba je: na letovišču je bil inkognito; potovati inkognito ♪
- ìnkomenzurabílen -lna -o prid. (ȉ-ȋ) knjiž., redko ki se ne da meriti, izmeriti; nemerljiv, neizmerljiv: ta pojav je inkomenzurabilen // ki se ne da primerjati; neprimerljiv: to sta inkomenzurabilna simbola ♪
- ìnkonsekvénten -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑) knjiž. nedosleden: biti inkonsekventen v ravnanju / inkonsekventen načrt ♪
- inkorporácija -e ž (á) knjiž. vključitev, priključitev, pripojitev: inkorporacija ozemlja; inkorporacija nekaj krajev v občino / obravnavati vprašanje inkorporacije političnih organizacij v družbeni organizem ♪
- inkrustácija -e ž (á) 1. obrt. okrasni vložek iz kamna, biserovine, slonove kosti: dragocena inkrustacija; omarica z inkrustacijami // um. obloga iz boljšega materiala, zlasti kamnitega: oltarji, stene z marmorno inkrustacijo 2. knjiž. obdajanje s prevleko, skorjo, oskorjava: zaradi slabega izpiranja pride do inkrustacije tkanine / inkrustacija v cevovodih ◊ bot. izločanje apnenca v obliki belih luskic na robu lista; geol. rudninska prevleka na kamninah, organizmih ♪
- inkubácija -e ž (á) 1. med. čas od okužbe do izbruha bolezni: inkubacija je, traja od deset do štirinajst dni / v inkubaciji sprejete bolnike so takoj izolirali 2. pri starih Grkih in Rimljanih ležanje in izzvano spanje bolnikov v templju v pričakovanju božje pomoči za ozdravljenje: bolniki so darovali bogovom pred inkubacijo ali po njej ♪
- inkunábula -e ž (ā) biblio. knjiga, tiskana pred letom 1500, prvotisk: knjižnica ima okoli petsto inkunabul ♪
- inkvizícija -e ž (í) 1. zgod. katoliško cerkveno sodišče od 12. do konca 18. stoletja za sojenje, preganjanje krivovercev: odpraviti, ustanoviti inkvizicijo; krute metode inkvizicije; žrtve inkvizicije / v času inkvizicije / španska inkvizicija v Španiji od konca 15. do 17. stoletja, ki si je prizadevala zatreti gospodarsko moč meščanstva ♦ rel. sveta inkvizicija od 16. do začetka 20. stoletja kongregacija pri apostolskem sedežu za varstvo verskega in nravnega nauka katoliške cerkve 2. ekspr. brezobzirno, nasilno ravnanje, zlasti med zasliševanjem, preiskavo: sadistična okupatorska inkvizicija ♪
- inkvizicíjski tudi inkvizícijski -a -o prid. (ȋ; í) nanašajoč se na inkvizicijo: inkvizicijski zbor / inkvizicijsko sodišče / to so inkvizicijske metode ♦ jur. inkvizicijsko načelo načelo, po katerem zbira dokazno gradivo preiskovalni sodnik sam po uradni dolžnosti ♪
- inkvizítor -ja m (ȋ) 1. zgod. član inkvizicije: imenovati koga za inkvizitorja; izpraševal jo je kot kak inkvizitor / veliki inkvizitor vodja španske inkvizicije 2. nav. slabš. izpraševalec, zasliševalec: inkvizitorji so hoteli vse izvedeti od nje ♪
- inkvizítorski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na inkvizitorje ali inkvizicijo: inkvizitorska služba / to so inkvizitorske metode; inkvizitorsko zasliševanje / inkvizitorski pogled strog, preiskujoč inkvizítorsko prisl.: inkvizitorsko izpraševati; biti inkvizitorsko strog s kom ♪
- inokorespondènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) pisar. korespondent za tuje jezike: dobiti mesto inokorespondenta ♪
- inokulácija -e ž (á) glagolnik od inokulirati: izvesti inokulacijo bolezenskih mikrobov na poskusnih živalih / inokulacija proti kozam cepljenje ♪
- ìnoperabílen -lna -o prid. (ȉ-ȋ) med. ki se ne da (več) operirati: inoperabilna bula ♪
- inovácija -e ž (á) knjiž. nov pojav, novost: odklanjati, sprejemati inovacije; avtorjeve formalne, stilne inovacije / drama predstavlja revolucionarno inovacijo repertoarja spremembo, prenovitev ♪
- inovacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na inovacijo: inovacijski tokovi v slovenski književnosti / inovacijski poskusi ♪
- inovátor -ja m (ȃ) 1. kdor kaj (bistveno) izboljša, izpopolni na tehničnem področju: nagrajevanje inovatorjev; inovatorji in iznajditelji 2. nav. ekspr. kdor uvede kaj novega zlasti v umetniško, literarno delo: literarni inovator ♪
- inozémstvo -a s (ẹ̑) ozemlje, dežele onstran državne meje: potovati, izvažati v inozemstvo; študiral je v inozemstvu / sklepati pogodbe z inozemstvom; kulturni stiki z inozemstvom ♪
- ínput -a m (ȋ) elektr. 1. vnašanje podatkov v (elektronski) računalnik: začeti input / avtomatski, ročni input // podatki, ki se vnašajo v (elektronski) računalnik zaradi obdelave: številčni input 2. del računalniškega sistema, ki prenaša podatke v procesno enoto, vhod: input (elektronskega) računalnika ♪
- inscenácija -e ž (á) 1. gled. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu; scena: narediti inscenacijo; inscenacija prvega dejanja / gledališka inscenacija / ukvarjati se z inscenacijo s scenografijo / uprizoriti dramo v režiji domačega avtorja in v inscenaciji gosta / nova inscenacija opere je poudarila predvsem prikaz človekove duševnosti uprizoritev, izvedba 2. nav. slabš. izvedba, realizacija naprej pripravljenega javnega dogodka, uprizoritev: inscenacija demonstracij, procesa ♪
- inscenacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na inscenacijo: inscenacijska navodila / v inscenacijskem pogledu se drama opira na tradicijo naše likovne umetnosti ♪
29.405 29.430 29.455 29.480 29.505 29.530 29.555 29.580 29.605 29.630