Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (29.155-29.179)


  1.      húja  medm. (ȗ) klic, pri splavarjih nehaj veslati! ♪
  2.      hújskanje  -a s (ȗ) glagolnik od hujskati: hujskanje k uporu; hujskanje enega naroda zoper drugega ♪
  3.      hujskaríja  -e ž (ȋ) slabš. hujskaško govorjenje ali ravnanje: protidržavna hujskarija ♪
  4.      hujskáštvo  -a s (ȃ) dejavnost hujskačev: osramotil se je s hujskaštvom / vojno hujskaštvo ♪
  5.      hújšanje 1 -a s (ȗ) glagolnik od hujšati1: pretirano hujšanje ♪
  6.      hújšanje 2 -a s (ȗ) glagolnik od hujšati2: hujšanje razmer ♪
  7.      húkanje  -a s (ȗ) glagolnik od hukati: s hukanjem si je grel roke / hukanje sov in čukov ♪
  8.      húla  -e ž (ú) zastar. rahla izboklina, vzpetina na ravnem ali položnem svetu; grbina ♪
  9.      hulahup  tudi hula-hoop -a [-húp] m (ȗ) igra, pri kateri vrti igralec obroč okrog svojega telesa: igrati hulahup; neskl.pril.: hulahup obroč ♪
  10.      hulahúp  in holahóp neskl. pril. (ȗ; ọ̑) v zvezi hulahup nogavice ženske nogavice in hlačke, izdelane v enem kosu: nositi hulahup nogavice ♪
  11.      húlman  -a m (ȗ) zool. indijska, v skupinah živeča opica, ki se hrani z listjem, Presbytis entellus ♪
  12.      humán  -a -o prid. (ȃ) 1. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti, človeški: do svojih nasprotnikov je bil human; biti human s podrejenimi / humana zakonodaja; humano čustvo / humani odnosi // ki ima namen pomagati ljudem, človekoljuben: human človek / humana akcija krvodajalcev 2. knjiž. nanašajoč se na človeka: humani virus / humana biologija humáno prisl.: ravnati humano z ujetniki ♪
  13.      humaníst  -a m (ȋ) 1. pripadnik humanizma: spisi srednjeveških pisateljev in razprave učenih humanistov 2. človek, katerega nazori temeljijo na spoštovanju človeškega dostojanstva in skrbi za človeka: bil je velik humanist / socialistični humanist 3. kdor se ukvarja s kako humanistično vedo: nasprotja med tehnokrati in humanisti // star. strokovnjak za klasične jezike in kulturo; klasični filolog: na klasični gimnaziji poučuje nekaj dobrih humanistov ♪
  14.      humanístovski  -a -o prid. (ȋ) zastar. humanističen: humanistovski učenjaki ♪
  15.      humanitárec  -rca m (ȃ) nav. iron. humanitaren človek: ti sentimentalni humanitarci ♪
  16.      humanitáren  -rna -o prid. (ȃ) 1. human, dobrodelen: humanitaren človek; ustanova ima humanitaren značaj; poplavljencem so poslale pomoč razne humanitarne organizacije / humanitarna dejavnost 2. redko humanističen: humanitarna filozofija francoske revolucije / študij humanitarnih ved ♪
  17.      humanizácija  -e ž (á) glagolnik od humanizirati: humanizacija kazenskega prava ♪
  18.      humanízem  -zma m (ȋ) 1. kulturno in umetnostno gibanje v renesansi, ki je poudarjalo pomen človeka, njegovega življenja: doba humanizma in renesanse 2. nazor, ki temelji na spoštovanju človeškega dostojanstva in skrbi za človeka: v teh besedah se razodeva globok humanizem / socialistični humanizem ♪
  19.      humanizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od humanizirati: humaniziranje človeške družbe ♪
  20.      humánost  -i ž (ȃ) lastnost človeka, ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti, človečnost: znan je po svoji resnični humanosti / ravnati s kom v duhu humanosti; načelo humanosti / humanost vzgojnih postopkov ♪
  21.      humerál  -a m (ȃ) rel. platnen prtič, ki pokriva pri maši duhovnikov vrat in ramena; amikt: mašnik si ogrne humeral ♪
  22.      humór  -ja m (ọ̑) 1. sposobnost za duhovito, šaljivo prikazovanje česa: biti brez humorja; imeti smisel za humor / on je človek humorja // kar se ustvari s to sposobnostjo: ljubil je šalo in razumel humor; črtica je brez humorja; pripovedovati s humorjem; naraven, trpek, zdrav humor / črni humor katerega predmet je lastna ali obča tragika; obešenjaški humor šale, dovtipi človeka v brezizhodnem položaju; suh humor brez osebne čustvene prizadetosti 2. zastar. veselo razpoloženje, dobra volja: v njem sta se lepo družila resnost in humor ♪
  23.      humóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. humorističen: humoren pisatelj; zmeraj je bil humoren in vesel / najbolje je odigral humorne prizore humórno prisl.: humorno pripovedovati ♪
  24.      humoréska  -e ž (ẹ̑) lit. literarno delo, ki na šaljiv način prikazuje resničnost, življenje: napisati, priobčiti humoresko; humoreske in groteske // muz. skladba šaljivega značaja: Dvořákova humoreska ♪
  25.      humoríst  -a m (ȋ) duhovit, šaljiv človek, šaljivec: on je velik humorist; njegovo pripovedovanje izdaja rojenega humorista / nastopil bo zabavni ansambel s pevcema in humoristom // kdor piše humoristična dela: v fiziognomiji tega pisatelja se družita humorist in satirik ♪

   29.030 29.055 29.080 29.105 29.130 29.155 29.180 29.205 29.230 29.255  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA